Diplomatska konferenca je namenjena pogajanjem za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencija MLA). Gre za pobudo, v kateri Slovenija sodeluje že več kot 12 let in je nastala s ciljem po zapolnitvi praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov. Za te zločine namreč v mednarodni skupnosti za zdaj ni bilo vzpostavljenega sodelovanja, ki že velja za druga kazniva dejanja. Zato se bodo na konferenci pravni strokovnjaki pogajali za sprejem besedila konvencije MLA, ki bo državam omogočila lažje sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru poudarila, da jo veseli, da Slovenija gosti največjo mednarodnopravno diplomatsko konferenco v svoji zgodovini in da visoka udeležba predstavnikov držav podpornic konvencije – udeležujejo se je predstavniki iz 71 držav, skupno pa ima 80 držav podpornic - odraža našo skupno zavezanost k zagotavljanju odgovornosti in odpravi nekaznovanosti za najhujše zločine. "Iskreno upam, da bomo s to konferenco naredili velik korak k povečanju politične volje in krepitve naših zmogljivosti za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih kaznivih dejanj. Kot države smo namreč to dolžne storiti," je poudarila ministrica Fajon.

Na novinarski konferenci je ministrica Fajon povedala tudi, da je Slovenija ponosna, da gosti tako pomemben mednarodni dogodek in da pobuda MLA poudarja primarno odgovornost držav pri pregonu mednarodnih zločinov in si prizadeva povečati učinkovitost preiskav in pregonov na nacionalni ravni. "Namen sprejema te konvencije je, da končno zapolnimo pravno praznino na področju mednarodne pravne pomoči med državami."

Dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, je v nagovoru poudarila, da nekaznovanost za mednarodne zločine še vedno zelo resno ogroža vladavino prava kot ključnega elementa demokratičnih družb ter da prav tako povečuje tveganja za nadaljnje nasilje in spodkopava naša prizadevanja za zaščito človeških življenj, dostojanstva in temeljnih pravic. "Naša dolžnost je, da storilce privedemo pred sodišče in da žrtvam zagotovimo pravico," je poudarila ministrica dr. Švarc Pipan. Opozorila je, da je v vseh kazenskih postopkih potrebno zagotoviti tudi celovito in učinkovito zaščito otrok kot udeležencev v teh postopkih.

Poleg gostiteljic konference ministrice Fajon in ministrice dr. Švarc Pipan so z nagovori konferenco otvorili še predstavniki držav pobudnic konvencije MLA, in sicer zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh, ministrica za pravosodje in varnost Nizozemske Dilan Yeşilgöz-Zegerius, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Argentine, veleposlanik Pablo Anselmo Tettamanti in veleposlanik Senegala pri Kraljevini Nizozemski Momar Gueye. Uvodne nagovore so kot častni gostje imeli tudi sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Kimberly Prost, prvi generalni pravobranilec na vrhovnem sodišču Senegala Mbacké Fall ter vodja Koalicije za pravosodje v Aziji dr. Priya Pillai.

Na dvotedenski konferenci, ki jo bo kot predsedujoča vodila Sylvia Fernández de Gurmendi, nekdanja sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, bo sodelovalo približno 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava držav podpornic pobude za sprejem MLA konvencije ter ostalih držav članic ali opazovalk Organizacije združenih narodov, predstavnikov mednarodnih organizacij in organizacij civilne družbe.

Uvodni nagovor ministrice Tanje Fajon v angleškem jeziku.