Vrednost opraševanja žuželk je zgolj v kmetijstvu ocenjena na 153 milijard EUR letno, v Evropi 22 milijard EUR letno in v Sloveniji kar 130 milijonov EUR letno. Zaradi naraščanja prebivalstva pa potrebe po opraševanju še naraščajo. Opraševalci so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete. Poleg medonosne čebele je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi večje učinkovitosti je njihov prispevek k opraševanju tako večji kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi številčnosti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.

Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke (v Sloveniji je bilo najdenih 574 vrst). Med pogostejše opraševalce sodijo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči itd. Raziskovalni projekt se je osredotočal na monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev. Raziskava je prva obsežnejši sistematičen monitoring divjih čebel v Sloveniji. Dala je dragocene podatke o stanju čebel na petih območjih. Podatki bodo služili kot izhodiščno stanje pri prihodnjih monitoringih. V času trajanja projekta se je začela razvijati tudi enotna metodologija monitoringa divjih čebel v Evropi.

Ministrica Irena Šinko je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen opraševalcev in dejala, da si bo ministrstvo še naprej prizadevalo, da se tovrstne raziskave nadaljujejo in da bomo dognanja na tem področju ustrezno vključevali pri iskanju sistemskih rešitev našega resorja. »V zadnjem desetletju smo malo zapostavili čebele in divje opraševalce zato bo potrebno storiti korak naprej. Ministrstvo bo še naprej podpiralo raziskave na področju ohranjanja čebel in divjih opraševalcev ter tako prenašalo znanje iz raziskav tudi v prakso.«

Projekt je predstavil doc. dr. Danilo Bevk, potekal pa je v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Projekt so financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Dodatne informacije (spletna stran Nacionalnega inštituta za biologijo):

• Javna predstavitev rezultatov monitoringa divjih čebel v Sloveniji (ppt predstavitev)
• Končno poročilo monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji (CRP V1-193)