Posebna pozornost je namenjena temeljnim svoboščinam, ko pride do posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo pri najbolj omejevalnih oblikah psihiatričnega zdravljenja oziroma obravnavi v varovanem oddelku.

V noveli zakona je tako urejena bolj pravična pravna ureditev na področju vključevanja oseb v varovane oddelke. V primeru, ko se oseba ne strinja s sprejemom v varovani oddelek ali je soglasje preklicala, o njeni umesti v varovani oddelek odloča sodišče (pred odločbo ustavnega sodišča je o tem odločal zakoniti zastopnik).

Sodišče prav tako odloča o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom za osebe, ki so mlajše od 15 let (za osebe, ki so dopolnile 15 let pa se pravica za sodelovanje v postopkih sprejema in zdravljenja uskladi z Zakonom o pacientovih pravicah).

Osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenemu zavodu, se v nujnih primerih na varovani oddelek sprejema brez predhodne namestitve v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.

Skrajšan je rok za vložitev predloga za podaljšanje zadržanja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, da so za to osebo, ki je že sprejeta v institucijo, postopki pred sodiščem čim krajši. Nadzorovano obravnavo bodo lahko izvajali tudi Centri za duševno zdravje na primarni zdravstveni ravni.

Novela tudi ureja opredelitev ustreznih kadrovskih in prostorskih pogojev za tri vrste varovanih oddelkov. Kriteriji bodo vključevali ustrezne varnostne in terapevtske ukrepe ob (ne)prostovoljnem sprejemu v varovani oddelek.

Predvidena je vzpostavitev in stalno dopolnjevanje mreže varovanih oddelkov, ki bo izboljšalo dostop do ustreznih storitev za duševno zdravje in preprečevalo tveganje nastanka oziroma podaljšanja čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke.

Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) bo oblikovalo mrežo varovanih oddelkov na način, da se na 30.000 prebivalcev zagotovi namestitev za najmanj 12 oseb. Osebam na varovanih oddelkih se tako zagotovi varstvena in ustrezna terapevtska obravnava ob ustrezni kadrovski podpori osebja in strokovnjakov.

MSP redno, najmanj na dve leti, preverja zasedenost varovanih oddelkov. Če je zasedenost zmogljivosti v posameznih vrstah varovanih oddelkov v dveh zaporednih letih več kot 95 odstotna, MSP pristopi k dopolnitvi mreže izvajalcev varovanih oddelkov. S tem se preprečuje tveganje nastanka oziroma podaljšanja čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke.

Leta 2008 je bil sprejet Zakon o duševnem zdravju, ki je prvič uredil pravice oseb med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v času obravnave na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. Vendar pa je zakon bil pomanjkljiv, na kar je opozorilo tudi Ustavno sodišče RS. Novela zakona odpravlja neustavnost in sledi dvema odločbama ustavnega sodišča glede zagotavljanja varstva človekovih pravic na področju osebne svobode, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter svobode gibanja.