Posebno pozornost so na tokratni konferenci posvetili dejavnikom dvigovanja odpornosti kritične infrastrukture in izvajalcev bistvenih storitev. To razumevanje zagotavljanja neprekinjenosti delovanja je ključen dejavnik za ustrezno funkcioniranje širšega družbenega okolja. Zaradi navedenega so si na mednarodni konferenci zadali pomemben izziv odgovoriti na glavno vprašanje »Ali in kako je kompleksnost varnostnega okolja sploh še obvladljiva?«. Ker lahko odgovore iščemo samo v sinergiji med javnim in zasebnim okoljem, so na konferenci gostili najbolj izpostavljene strateške voditelje in priznane predavatelje.

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je ob otvoritvenem govoru navzoče spomnila: »Slovenija je v intenzivnem procesu digitalne preobrazbe. Po državi pospešeno gradimo zmogljiva širokopasovna omrežja, ki so podlaga za razvoj interneta, ter z usposabljanji, izobraževanji in osveščanjem dvigujemo digitalne kompetence prebivalstva ter trasiramo pot v pametno družbo. Skladno s tem se tudi v podjetjih stalno povečujejo kompleksnost, količine in vrednosti podatkov, od njihovega varovanja pa je v veliki meri odvisno uspešno poslovanje,« in še opozorila, da se informacijsko okolje nenehno razvija in raste, a hitro se spreminjajo tudi grožnje, in do so napadalci po navadi zmeraj korak pred graditelji in vzdrževalci. Varovanje podatkov kakor tudi oseb je proces, ki se nikoli ne konča in traja 24 ur na dan ter sedem dni na teden. Izjemne priložnosti prihajajočih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in strojno učenje, s seboj nosijo tudi zahteve po sodobnih varnostnih rešitvah.

Ministrica je prav tako podelila nagrado v kategoriji Najbolj inovativna varnostna rešitev. Slovenian Grand Security Award je najpomembnejša nagrada s področja varnosti v Republiki Sloveniji, ki se podeljuje izbranim institucijam in posameznikom za njihov inovativni prispevek na področju razvoja in uveljavljanja varnosti. Neodvisna komisija izbira tiste najboljše in najbolj inovativne, ki s svojim zgledom in aktivnostmi na področju zagotavljanja varnosti v svojih sredinah, predstavljajo primer dobrih praks in inovativnih rešitev.

Okrogle mize z naslovom Uvajanje umetne inteligence v procese varnosti se je udeležila državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, na kateri je izpostavila: »Uvajanje zaupanja vredne umetne inteligence (UI) v družbo, posebej z vidika zagotavljanja skladnosti z etičnimi načeli in človekovimi pravicami, ima temelje v Nacionalnem programu spodbujanja razvoja in uporabe UI (NpUI) tudi na področju javne in informacijske varnosti. Pri tem se pogumno spoprijemamo z izzivi zagotavljanja digitalnih kompetenc, zaupanja javnosti in predvsem tudi z ustrezno (mednarodno usklajeno) regulacijo. Slovenija podpira EU Akt o UI, ki bo zagotovil, da bo UI legalna, etična in varna. Določila seveda niso povsem dovolj, saj morajo zaživeti tudi v realnosti, kar pa je izziv, ki nas še čaka. Tu bo ključno predvsem oblikovanje ustrezne upravljavske in nadzorne strukture za dejansko uporabo UI sistemov.«

Na ministrstvu se zavedamo, da je zaščita kritičnih informacijskih sistemov in digitalne infrastrukture pred kibernetskimi napadi eden naših skupnih večjih izzivov. Ker pa smo ljudje v glavnem prva točka zaščite, pa tudi kibernetskih groženj in napadov, je dvig zavedanja o kibernetski varnosti bistven element učinkovite obrambe.

Ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanja, treningi, informiranje in izmenjava spoznanj odločilno pomagajo pri varovanju pred napadi.