Nagrado podeljujemo že tretje leto, s čimer zaključujemo prvo triletje področij, za katera Republika Slovenija podeljuje nagrado. Zlata čebela je bila letos podeljena za področje raziskav o čebelah in drugih opraševalcih - medtem ko je bila nagrada že podeljena za promocijo in informiranje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev (nagrado je predlani prejel dr. Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine) ter ohranjanje čebel in drugih opraševalcih (nagrado je lani prejel Boštjan Noč iz Slovenije).

Podeljevalka nagrade predsednica dr. Nataša Pirc Musar je poudarila, da je so čebele in ostali divji opraševalc zelo pomembni za prehransko varnost, saj je vsaka tretja žlica hrane in 90 odstotkov opraševanja rastlin odvisnih od čebel in ostalih divjih opraševalcev. »Nagrada zlata čebela je zagotovo eno od osrednjih orodij Slovenije pri ozaveščanju o pomenu opraševalcev in spodbujanju posebnih dosežkov na področju njihove zaščite. Letošnji poudarek na znanosti je v skladu z njenim osrednjim pomenom pri reševanju globalnih izzivov. Vsem trem letošnjim finalistom zato iskreno čestitam.« Dodala je, da lahko vsak posameznik veliko prispeva k ohranjanju čebel in divjih opraševalcev. Eno od pomembnih dejanj je tudi to, da kupujemo hrano lokalnih kmetov.

Ministrica Irena Šinko je izpostavila, da Slovenija skrbi za trajnostno kmetijstvo in ohranjanje čebel in ostalih divjih opraševalcev. Dodala je, da k prihodnosti čebel in ostalih divjih opraševalcev zelo prispeva tudi letošnji prejemnik nagrade. »Nagrajenec s projektom Serbhiwe raziskuje genetsko variabilnost naravnih populacij čebel in prostoživečih opraševalcev v Srbiji. Postavil je tudi mejnike za pripravo nacionalne strategije za trajnostno upravljanje s prostoživečimi opraševalci in njihovimi habitati s ciljem zaščititi naravne populacije opraševalcev in boljšim upravljanjem z njimi. Analize, ki jih je pripravil, so pokazale, da imajo le-ti večjo gensko pestrost, kar nakazuje potrebo po spremembi čebelarskih praks medonosnih čebel, s čimer lahko trajnostno prispevamo k izboljšanju njihove sposobnosti odzivanja na izzive, s katerimi se trenutno soočajo.«

Dobitnik nagrade dr. Slobodan Davidović je v nagovoru izpostavil: »Zelo sem vesel nagrade, ki bo projektu dala dodatno moč. Dokazali smo, da je projekt zelo dober in upam, da bo prispeval k ohranjanju čebel in ostalih divjih opraševalcev.«

V ožjem izboru za nagrado sta bila tudi mag. Pau Enric Serra Marin iz Španije in grška raziskovalka prof. dr. Fani Hatjina.

Dodatne informacije

Pobudnica projekta za razglasitev svetovnega dne čebel (SDČ) je bila Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), ČZS ter ostali partnerji in državni resorji so, po večletnem delu, iskanju podpore in zahtevnih uradnih postopkih za potrditev pobude leta 2017 pri Združenih narodih uspeli z razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel, kar predstavlja enega večjih diplomatskih dosežkov. Slovenija si tako s svetovnim dnevom čebel in z nagrado zlata čebela prizadeva za prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države.

Na MKGP se zavedamo pomena in odgovornosti, ki jo je prinesla razglasitev SDČ, zato vsako leto organiziramo številne dogodke, s katerimi ozaveščamo in opozarjamo na ohranjanje in pomen čebel ter drugih opraševalcev, izvajamo pa tudi druge sistemske aktivnosti, pomembne za čebelarstvo. Eden največjih projektov promocije in informiranja ter spodbujanja k aktivnemu sodelovanju pri zaščiti čebel oziroma opraševalcev je nagrada zlata čebela.

Nagrajenec bo poleg skulpture in plakete prejel tudi finančno nagrado v višini 28.000 evrov. Nagrado zlata čebela je po kreativni zasnovi, izbrani na javnem anonimnem natečaju, izdelal Urh Wiegele. Skulptura nagrade je parafraza čebeljega življenja - njenega vsakokratnega izleta in vrnitve v panj, ki z neskončno majhnimi dejanji opravlja neskončno velike naloge. Tako skulptura izraža neposredno povezavo med čebelo ter dejanji prejemnika nagrade.