K podajanju mnenj in predlogov so vabljeni zainteresirani deležniki in državljani, javna razprava pa je predvidena do 25. junija 2023.

V oktobru 2021 je bila sprejeta novela Zakona o zaščiti živali, ki je uvedla omejitev posedovanja prosto živečih vrst živali. Cilj sprejete dopolnitve Zakona o zaščiti živali je bil regulirati in omejiti posedovanje prosto živečih vrst živali ter določiti vrste živali, ki niso zahtevne za oskrbo, ki v ujetništvu ne trpijo zaradi nezadovoljenjih naravnih potreb, niso nevarne (velike, agresivne, strupene), ogrožene ali invazivne vrste prosto živečih vrst živali in jih zato lahko poseduje vsakdo brez posebnih omejitev.

V noveli zakona so predvidena tudi prehodna obdobja, saj so lahko posamezniki pridobili te živali v času, ko pridobitev ni bila regulirana s predpisom. Zato bodo imeli posamezniki, ki bodo ob uveljavitvi novele zakona in izvršilnih predpisov posedovali prepovedane vrste prostoživečih živali, možnost le-te posedovati do naravne smrti živali, če jih bodo v predpisanem roku označili in prijavili pristojnemu organu. Če živali ne bodo želeli več posedovati, jo bodo lahko oddali živalskemu vrtu ali v tujino. V skrajnem primeru, kot zadnja možnost, je dovoljena tudi evtanazija živali.

Zakon določa, da Seznam prepovedanih vrst živali in Seznam dovoljenih vrst živali določi minister, pristojen za veterinarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Pravilnik o določitvi seznama dovoljenih vrst živali

Pravilnik o določitvi seznama dovoljenih vrst določa vrste, ki so udomačene ali po svoji naravi niso nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ne izločajo človeku nevarnih strupov in niso zahtevne za oskrbo ter so določene na seznamu dovoljenih vrst živali. Za posedovanje navedenih vrst ni posebnih omejitev, razen, da je potrebno ravnati z živalmi v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali. Tudi če ob sprejetju pravilnika na seznamu ne bo določene vrste, že zakon omogoča, da se seznam, lahko dopolni, če je za to vrsto mogoče dokazati, da ne predstavlja posebne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, da ne predstavlja tveganja za biodiverzitetot in ohranitev okolja, da je mogoče za živali te vrste enostavno zagotavljati dobrobit v smislu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev ter oskrbe ob upoštevanju njihovih bistvenih fizioloških, etoloških in ekoloških potreb ter, da je na voljo dovolj poljudnih podatkov (bibliografskih enot) o bivalnih pogojih in oskrbi osebkov te vrste v ujetništvu. Pobudo za spremembo seznama dovoljenih vrst živali lahko poda pravna ali fizična oseba, ki predlog s strokovno utemeljitvijo pošlje na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki prejeto pobudo pošlje v mnenje strokovnemu svetu za zaščito živali. Mnenje strokovnega sveta vsebuje oceno okoliščin iz vseh točk tretjega odstavka tretjega odstavka 6.c člena in mnenje o primernosti uvrstitve vrste na seznam dovoljenih vrst živali. V predlogu Pravilnika so na seznamu dovoljenih vrst živali določene vrste (ali višje sistematske skupine) vretenčarjev, kot na primer vse udomačene vrste, poleg tega njih običajne vrste hišnih ljubljenčkov, sobnih ptic in perutnine ter najpogostejših terarijskih vrst živali in akvarijskih vrst rib, če vrsta izpolnjuje kriterije iz 6.c člena zakona za uvrstitev na seznam.

Pravilnik o določitvi seznama prepovedanih vrst živali

Pravilnik o določitvi seznama prepovedanih vrst določa vrste, ki so po svoji naravi nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo človeku nevarne strupe, in vrste živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Take živali lahko poseduje le živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Osnutek predlaga prepoved posedovanja pasavcev, lenivcev, vrečarjev, prvakov (primatov), luskavcev, zveri, povodnih konjev, žiraf, kitov, delfinov, ujed (razen nekaterih navedenih izjem), sov, nekaterih vrst papig in drugih ptic, velikih dolgoživih želv, velikih pitonov in udavov (razen nekaterih izjem), strupenih kač, krokodilov, varanov in nekaj vrst rib.

Fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe novega 6.b člena zakona poseduje žival živalske vrste, ki je uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali, lahko poseduje to žival do njene naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe novega 6.b člena zakona zagotovi označitev živali in deponiranje odvzetega materiala za molekularno gensko analizo, prijavi označeno žival upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, ki žival vpiše v centralni register hišnih živali ter zagotovi izpolnjevanje predpisanih bivalnih razmer in oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu.