Na tokratnem zasedanju so ministri razpravljali o kmetijskih točkah. Dopoldanski del zasedanja so začeli s predstavitvijo predsedstva glede predloga Uredbe o embalaži in odpadni embalaži s poudarkom na vidikih varne in odpadke hrane. Splošna cilja zakonodajnega predloga sta zmanjšati negativne vplive embalaže in odpadne embalaže na okolje ter hkrati izboljšati delovanje notranjega trga. Ministrica je v razpravi dejala, da podpira predloge za posodobitev zakonodajnega predloga ter da Slovenija podpira uveljavljanje krožnega gospodarstva, ohranjanje okolja in doseganje podnebnih ciljev. Pri tem je treba paziti na zdravje ljudi in živali. »Upoštevati je treba, da je namen embalaže za hrano, zaščita hrane, ki mora biti neoporečna, tako higiensko, organoleptično in zdravstveno.« Opozorila je še na možnost povečanega upravnega bremena, tako za upravne organe kot za proizvajalce, ki se bodo morali prilagoditi.

V nadaljevanju je hrvaška delegacija opozorila na potrebo po ureditvi področja določitve maksimalnega roka uporabnosti zamrznjenih proizvodov na ravni EU. Zakonodaja na področju higiene živil določa, da morajo izvajalci dejavnosti v primeru zamrznjenih živil živalskega izvora zagotoviti nosilcem živilske dejavnosti naprej v verigi podatek o datumu proizvodnje in datumu zamrznitve, v kolikor je ta drugačen od datuma proizvodnje. Ni pa predpisan rok uporabnosti za zamrznjeno meso in ga določi izvajalec dejavnosti sam. Zato se v praksi pojavlja, da se lahko na trgu pojavijo proizvodi z rokom trajanja več let in bi bilo smiselno poenotiti to področje ter določiti enotna pravila o določitvi najdaljši rok trajanja, ko je takšno meso še lahko v prometu. Ministrica Irena Šinko je kot eno od morebitnih rešitev je izpostavila elektronsko poročanje. »Take rešitve bi lahko pomenile pomemben napredek kot preprosto, uporabniku prijazno in stroškovno učinkovito orodje za vse akterje v verigi, vključno z nosilci dejavnosti v živilski dejavnosti tudi na področju trženja zamrznjenih proizvodov v EU.« Dopoldanski del zasedanja so ministri zaključili s poročilom o 5. zasedanju vrha EU – Afrika s strani Evropske komisije.

Popoldanski dan zasedanja je bil namenjen razmeram na kmetijskih trgih, zlasti zaradi vojne v Ukrajini. Na delovnem kosilu se je ministrom pridružil tudi ukrajinski minister za kmetijstvo Mikola Solsky, ki je kasneje tudi na zasedanju izpostavil težave Ukrajine in predstavil deleže, ki jih ukrajinski proizvodi predstavljajo na EU trgih. V nadaljevanju zasedanja je Evropska Komisija predstavila razmere na kmetijskih trgih in predloge za ukrepanje. Hrvaška ministrica je predstavila tudi pobudo za pripravo ukrepov, ki bi dologoročno lahko pomagali državam članicam ob številnih prihajajočih krizah. Številne države članice so izpostavile težave v mnogih sektorjih kmetijstva, ne le v sektorjih, ki so jih ukrepi  naslavljali doslej, npr. tudi pri sadju in zelenjavi ter živinoreji. V mnogih sektorjih so izredne razmere posledica neugodnih vremenskih razmer v prejšnjih in letošnjem letu. Ministrica Šinko je v svoji intervenciji poudarila, da je Slovenija zaradi majhnega tržišča zelo podvržena sekundarnim učinkom zaradi presežkov na trgu EU in s tem nihanju cen. »Po trenutnih ocenah  beležimo največje težave  v sektorju žita, posebej pšenice. Ta se sooča s padanjem odkupnih cen, polnimi skladišči in visokimi vhodnimi stroški. Še posebej nas zato skrbi, kakšne bodo odkupne cene ob žetvi in kako se bo lahko zagotovil ustrezen odkup pšenice.« Dodala je, da je Slovenija naklonjena sprejemu tretjega paketa ukrepov na ravni EU in uporabi preostalih sredstev kmetijske rezerve, ki pa mora državam članicam omogočiti izbro sektorjev in omogočiti možnost sofinanciranja. Podprla je tudi poziv hrvaške delegacije o potrebi po izboljšanju trenutnega SKP sistema za obvladovanje tveganj in kriz.

Na pobudo portugalske delegacije so ministri v okviru te točke razpravljali tudi o neugodnih podnebnih razmerah v več evropskih državah. »Ekstremne vremenske razmere, kot so pozeba, obilne padavine in močan veter, tudi v letošnji vegetaciji že močno negativno vplivajo na poljščine in na trajne nasade«. Ministrica je ob tem dodala, da trenutno še pridobivamo podrobnejše podatke o nastali škodi kot posledici neugodnih vremenskih razmer.