Na srečanju so udeleženci poročali o izvedenih in načrtovanih aktivnostih članic mreže na področju boja proti trgovini z ljudmi ter razpravljali o trenutnih trendih in izzivih v regiji. Ob tem je državna sekretarka predstavila razmere na področju boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji.

Podatki kažejo, da je Slovenija ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi. Že nekaj let prevladuje izkoriščanje žrtev za namen prostitucije in drugih oblik spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike izkoriščanja redkeje prepoznane. V lanskem letu je policija je prepoznala pet žrtev in 14 potencialnih žrtev trgovanja. Kot žrtve prostitucije in prisilnih porok so bile obravnavane državljanke Kolumbije, Venezuele in Slovenije. Pogosto je tudi psihično nasilje, ki ga žrtve težko prepoznajo in opišejo, saj ga sprejemajo kot del življenja, ki jim sicer omogoča preživetje. Prijave teh kaznivih dejanj so zato zelo redke, zaznava problematike pa je odvisna predvsem od proaktivnih dejavnosti policije.

Osnova za vse aktivnosti na področju boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji so dvoletni akcijski načrti, ki jih sprejme Vlada. Veljavni akcijski načrt za obdobje 2023 in 2024 uvaja tudi novost na področju preventivnega delovanja, in sicer redna usposabljanja vojaškega osebja pred napotitvijo v mirovne operacije in mirovne misije ter uslužbencev upravnih enot, predvsem matičarjev, o nevarnostih trgovine z ljudmi.

Poseben izziv v Sloveniji ostaja prepoznava prisilnega dela kot elementa izkoriščanja žrtev trgovanja, zato je trenutno v teku analiza tuje področne zakonodaje glede pojmovanja prisilnega dela in delovnega izkoriščanja v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi. Osveščanju o tem bodo namenjene tudi aktivnosti ob letošnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi 18. oktobra.

Za Slovenijo je pomembna obravnava žrtev in ustrezen pristop pri tem. »Trgovina z ljudmi je kompleksno kaznivo dejanje, ki pri žrtvah povzroča hude travme, zato je nujno izogibanje ponovni viktimizaciji. V vseh kazenskih postopkih je treba upoštevati fizično in psihično dobro počutje žrtev,« je povedala Dobrin in dodala, da bo slovenska policija sredi junija organizirala usposabljanje, osredotočeno na to tematiko.

Udeleženci so razpravljali tudi o predlogu sprememb direktive EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, ki ga je Evropska komisija predstavila decembra 2022.

Udeleženci srečanja so pregledali tudi izvajanje strateškega dokumenta mreže za obdobje 2020–2024 ter določili oblike sodelovanja in prednostne naloge v prihodnjem obdobju. Nacionalni koordinatorji, tudi slovenska koordinatorica, so načeloma podprli pripravo nove strategije za naslednje petletno obdobje (to javim naknadno), pri čemer pa je Dobrin poudarila, da bi morali še okrepiti aktivnosti glede uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. »Predvsem so tu pomembna usposabljanja kriminalistov, ki se na tem področju soočajo z izzivi pri odkrivanju znakov izkoriščanja pri spletnem oglaševanju spolnih storitev in pridobivanju ključnih digitalnih dokazov.« Trgovci z ljudmi so namreč prešli na nov poslovni model spletnega novačenja in izkoriščanja žrtev, zato je za ustrezen in pravočasen odziv nujno sodelovanje ter redna izmenjava informacij in dobrih praks med državami v regiji. »In tukaj vidim resnično dodano vrednost naše mreže,« je še povedala državna sekretarka.

Ozadje

Mreža je bila vzpostavljena oktobra 2010 na pobudo Slovenije v okviru procesa Brdo. Mreža se od takrat redno sestaja, si izmenjuje dobre prakse in razpravlja o možnih področjih skupnega delovanja. Dogodek tokrat organizira Ministrstvo za notranje zadeve Severne Makedonije ob organizacijski in finančni podpori Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Mednarodnega centra za razvoj migracijske politike (angleško International Centre for Migration policy Development), Regionalne iniciative za migracije, azil in begunce (angleško Migration, Asylum, Refugees Regional Initiative) in Nemškega društva za mednarodno sodelovanje (nemško Deutsche Gesellschaft fur Internationale Zusammenarbeit).