Letnega simpozija članic, ki delujejo v okviru mednarodne zveze geodetov (angleško International Association of Geodesy - IAG) in evropske podkomisije za referenčni okvir (EUREF), se je udeležilo več kot 25 držav. Tudi predstavniki Geodetske uprave so na njem podali nacionalno poročilo. Namen udeležbe na simpoziju je predstavitev stanja ter seznanitev s trenutnimi novostmi in smernicami za prihodnost na področju geodetskih referenčnih (koordinatnih) sistemov.

Prvi dan simpozija je bila tematska delavnica z naslovom Umetna inteligenca in strojno učenje (angleško Artificial Intelligence - AI and Machine Learning - ML). Delavnico so vodili štirje vabljeni predavatelji. Govora je bilo o umetni inteligenci zelo na splošno ter njeni uporabi pri geografskih in okoljskih analizah – tudi o zelo aktualnem ChatGPT in eksponentnem razvoju na tem področju. Sledila so predavanja o izkušnjah z umetno inteligenco pri interpretaciji skeniranih starih besedil iz arhiva švedske državne geodetske uprave (švedsko Lantmäteriet) in švedskih izkušnjah pri prepoznavanju stavb iz aeroposnetkov ter belgijskih izkušnjah s strojnim učenjem pri zaznavanju grobih napak med GNSS (angleško Global Navigation Satellite Systems) opazovanji na podlagi časovnih vrst koordinat GNSS-postaj.

Drugi dan se je pričel z otvoritveno sejo in pozdravnimi nagovori gostiteljev simpozija. Sledilo je predavanje s predstavitvijo aktivnosti novega Globalnega geodetskega centra odličnosti pri Združenih narodih, ki je pričel delovati v Bonu in bo skrbel za globalni geodetski referenčni sestav (angleško Global Geodetic Reference Frame). Predstavljen je bil nov pristop k vzdrževanju državnega višinskega referenčnega sistema na Madžarskem, ki vključuje tudi podatke GNSS in InSAR - interferometrični radar s sintetično odprtino (angleško Interferometric Synthetic Aperture Radar), ter podobna projekta z izgradnjo mreže integriranih geodetskih referenčnih postaj IGRS (angleško Integrated Geodetic Reference Stations) na Slovaškem in Švedskem. Sledile so še predstavitve na temo zaznavanja motenj GNSS-signalov ter skupnega geodetsko-metrološkega prejekta GeoMetre za vzpostavljanje zelo točnih kalibracijskih baz. Zadnja seja je bila namenjena nacionalnim poročilom. Letos jih je predstavilo 24 držav. V sklopu slovenskega nacionalnega poročila smo med drugim predstavili projekt SLO4D, novosti in aktivnosti v zvezi z državnim geodetskim sistemom ter raziskovalne projekte kot sta SLOKIN in RI-SI-EPOS.

Zadnji dan simpozija se je pričel z redno sejo, ki se je pričela z vabljenim predavanjem o globalnem merilnem sistemu VLBI (angleško Very Long Baseline Interferometry). Sledile so predstavitve o problematiki razhajanj med koordinatnimi sistemi ETRS89 in ITRFxx v povezavi z vse bolj natančnimi lokacijskimi storitvami (na primer za avtonomna vozila), o novem transformacijskem modelu nordijskih držav – NKG2020, modeliranja večpotja za priobalne GNSS-postaje zaradi odbojev GNSS-signalov od morja in druga. Zaključna seja je bila namenjena potrjevanju resolucij EUREF.

V okviru simpozija je bil organiziran tudi zanimiv ogled vesoljskega geodetskega observatorija Onsala (angleško Onsala Space Observatory), ki deluje v okviru Chalmerske tehniške univerze in se nahaja v vasi Råö, 45 km iz mesta.