Sogovornici sta govorili o aktualnih temah s področja varne hrane, veterine in fitofarmacevtskih vsebin (med drugim o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, dobrobiti živali ter novih genomskih tehnikah, rastlinskem in gozdnem razmnoževalnem materialu in zmanjševanju odpadne hrane).

Evropska komisarka, pristojna za zdravje in varnost hrane, Stela Kiriakides je danes na delovnem obisku v Sloveniji, kjer se je dopoldne srečala z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko. V pogovoru sta se najprej dotaknili predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. S predlogom navedene uredbe, ki je bil objavljen junija 2022, se zasleduje cilja, napovedana v Strategiji »od vil do vilic«, in sicer zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter zmanjšanje uporabe in tveganja nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Trenutno poteka obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU za pesticide. Že v obdobju priprave predloga uredbe so številne države članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na nekatera nesprejemljiva določila. Najbolj izpostavljena je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na tako imenovanih občutljivih območjih, kar bi se v Sloveniji nanašalo na 40 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi.

Ministrica je pogovoru izpostavila, da Slovenija pozdravlja pripravljenost Komisije na dialog in iskanje rešitev ter da smo imeli možnost v aprilu predstavnikom Komisije pokazati posebnosti Slovenije. »Zavedamo se pomena prehoda na trajnostne sisteme pridelave hrane, ob tem pa opozarjamo, da se mora kmetijstvu omogočiti opravljanje njegove primarne vlogo, to je pridelava hrane in s tem zagotavljanje prehranske varnosti. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti v državah članicah,« je v pogovoru izpostavila ministrica Šinko. Komisarka je dejala, da se zaveda skrbi in posebnosti Slovenije ter poudarila odprtost Komisije za alternativne in sprejemljive rešitve za vse. Sogovornici sta tako sklenili, da moramo še naprej delati skupaj, biti fleksibilni in poiskati rešitve za odprte vsebine.

V nadaljevanju sta ministrica in komisarka govorili o dobrobiti živali in pripravi nove zakonodaje na tem področju. Ministrica je pozdravila nadaljevanje prizadevanj na ravni EU na tem področju ter izpostavila, da tudi v Sloveniji potekajo aktivnosti v tej smeri. Po njenih besedah načrtovanje nadgradnje zakonodaje s področja dobrobiti živali poteka v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami, pri čemer je potrebno nasloviti vse vidike sprejetja novih določil. Ministrica je tudi predstavila stanje v Sloveniji, kjer se kmetje zavedajo pomembnosti dobrobiti živali, saj je s tem povezana tudi proizvodnja in njihov obstoj. Posebej je izpostavila primer dobre prakse v Sloveniji, kjer deluje mobilna veterinarska inšpekcija, kar je komisarka pozdravila.

Sogovornici sta se v pogovoru dotaknili tudi novega zakonodajnega predloga EU, ki vključuje področja novih genomskih tehnik, rastlinskega razmnoževalnega programa ter zmanjševanja odpadne hrane. Ta bo objavljen v začetku julija, z njim pa želi Komisija spodbujati konkurenčnost, trajnost in inovativnost ter zagotoviti nove priložnosti v kmetijstvu. Slovenija se strinja s potrebno po enotni ureditvi regulacije proizvodov, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami, na ravni EU. Ministrica je pri tem poudarila pomen raziskav in priprave celovite presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi ter varnosti za takšne proizvode.

Glede posodobitve zakonodaje s področja rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala pa je ministrica Šinko dejala, da je pomembno, z novo zakonodajo vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse izvajalce. Evropska komisija je prepoznala specifičnost zahtev za gozdni reprodukcijski material in bo to področje uredila v ločenem aktu.

Ministrica Šinko in komisarka Kiriakides sta pozornost namenili tudi področju zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane, ki ga bo naslavljala tudi prej omenjena sprememba EU zakonodaje. Pomembno pri tem bo vprašanje glede sprememb označevanja roka trajanja živil. Ministrica je komisarki predstavila aktivnosti na področju odpadne hrane. »Slovenija je konec leta 2021 sprejela nacionalno strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano,« je izpostavila ministrica Šinko ter dodala, da bo Vlada RS sprejela tudi akcijski načrt za izvajanje nacionalne strategije. »Naslavljanje celotne verige preskrbe s hrano je ključno, da se odpadna hrana ne preliva iz enega člena verige v drug člen.« Ministrica je komisarko tudi seznanila, da v Sloveniji 24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, s čimer dajemo temu izzivu še večji poudarek.