Poročilo za obdobje od 2017 do 2020 vključuje pregled stanja delov okolja ter največje obremenitve na njih, priporočila za ohranjanje in izboljšanje stanja okolja in pregled doseženih izboljšav z ukrepi.

Glavni poudarki poročila so:

• Čeprav se ravni onesnaženja z delci nižajo, ostaja to onesnaženje ena večjih težav. Potrebni so dodatni ukrepi za zmanjšanj virov onesnaženja.
• Posledice podnebnih sprememb so očitnejše. Zato je nujno izvesti Strategijo prilagajanja na podnebne spremembe in Strategijo nizkoogljičnega razvoja.
• Hrvaška ima velike zaloge vode. Razporejenost teh količin pa ni ugodna zaradi prostorskih in vremenskih značilnosti. Potrebno so konkretna vlaganja v zmanjševanje vodnih izgub pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
• Spremljanje Jadranskega morja je potrebno natančno izvajati. Na podlagi točnih podatkov in  kakovostne ocene stanja je mogoče sprejemati prave ukrepe za izboljšane ali ohranjanje stanja.
• Nujno je potreben razvoj ustreznih ukrepov v kmetijstvu in načinu gospodarjenja s tlemi. Preprečiti je potrebno degradacijo tal in povečali zaloge organskih snovi. Povečati je potrebno sposobnost tal za zadrževanje in vsrkavanje ogljika zaradi blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
• Zaustaviti je potrebno izgubljanje rastlinske in živalske raznovrstnosti ter obdržati ekosistemske storitve.
• V ravnanju z odpadki je dosežen zelo majhen napredek. Potrebno je nadaljevati spodbujanje zmanjševanja nastajanja odpadkov in okrepiti dinamiko razvoja infrastrukture za gospodarjenje z odpadki (posebej s komunalnimi in gradbenimi odpadki).
• Prebivalci mest so bolj izpostavljeni škodljivim vplivom okolja. Potrebno je obdržati in razvijati zeleno infrastrukturo v mestih.
• Potrebno je pospešiti prehod na krožno gospodarstvo. Ne samo na področju gospodarjenja z odpadki ampak tudi v proizvodnji in porabi proizvodov (izdelkov iz plastike, prehrane, tekstila in gradbenih materialov).

Aljoša Duplić je direktor Zavoda za zaščito okolja in narave pri ministrstvu za Gospodarstvo in trajnostni razvoj. Doktoriral je iz bioloških ved na Fakulteti za znanost Univerze v Zagrebu. Delal na področju ohranjanja narave, sodeloval je tudi pri pripravi Predloga državnega ekološkega omrežja in Hrvaškega omrežja Natura 2000.

V okviru Operativnega programa za kohezijo in konkurenčnost je delal na razvoju okvira za izvajanje upravljanja območij Natura 2000 na Hrvaškem. Udeležen je bil pri razvoju in implementaciji spremljanja, hitrega odziva, nadzora in izkoreninjenja invazivnih vrst. Predvsem se je osredotočal na ohranjanje sladkovodnih rib in sladkovodnih ekosistemov.