Nagrado in priznanja, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za varstvo kulturne dediščine za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, je društvo poimenovalo po prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji, akademiku dr. Francetu Steletu (1886–1972). Nagrada za življenjsko delo je najvišja in edina vseslovenska konservatorska nagrada in hkrati zahvala posameznikom za njihove izjemne rezultate strokovnega dela.

Steletovo nagrado za življenjsko delo je prejel mag. Gojko Zupan za izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine doma in po svetu.

Umetnostni zgodovinar in geograf z izjemno širino delovanja je vse svoje življenje posvetil dediščini, ki je zanj način življenja. Je natančen opazovalec in pronicljiv sogovornik z izrednim darom za povezovanje različnih strokovnih področij. Posebej tankočuten je pri razumevanju oblikovanja prostora, povezovanja moderne arhitekture, likovne umetnosti, javnih spomenikov ter urbane opreme z ostalo nepremično kulturno dediščino. Je odličen glasnik vrednot Slovenije doma in v tujini, aktivni kritični pisec, avtor številnih publikacij in razstav, član mnogih komisij ter društev, predavatelj, ljubitelj pisane besede, turistični vodnik z licenco in še marsikaj.  

Mag. Gojko Zupan je zaposlen v Informacijsko-dokumentacijskem centru za dediščino na Ministrstvu za kulturo. Ponosni smo na svojega sodelavca in mu iskreno čestitamo!

Steletova priznanja so prejeli:

Dr. Matija Črešnar za konservatorski prispevek pri ohranitvi in prepoznavnosti štajerske železnodobne arheološke krajine.

Nagrajen je za pomembne dosežke, ki so sad izvirnih in ciljnih prizadevanj za ohranitev in predstavitev kulturne dediščine v Republiki Sloveniji z vzpostavitvijo arheoloških poti, novih blagovnih znamk, vključevanjem arheoloških spomenikov v turistično ponudbo ter vzpostavljanjem in večanjem ugleda arheološke stroke.   

Jerneja Batič za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine v Ljubljani.

Umetnostna zgodovinarka in etnologinja je nagrado prejela predvsem zaradi njenega izjemno plodovitega strokovnega delovanja na Oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana, na katerem je vodila najpomembnejše projekte in prenove s področja varstva nepremične kulturne dediščine, kot so revitalizacija arheoloških parkov, Plečnikova hiša, Švicarija, vila Zlatica, Cukrarna, tovarna Rog, Plečnikov kiosk, Vodnikova domačija,… 

Projekt priprave, izdaje in promocije knjige DEDIČI PROSTORA, VARUHI POMNIKOV.

Knjiga je sad večletnega terenskega in kabinetnega dela sodelavcev Mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pripravili in promovirali so jo z mislijo, da ohranjena kulturna dediščina pripada vsem, s čimer presega svoj izvorni namen zaznamovanja 60-letnice obstoja samostojnega organiziranega varstva kulturne dediščine v severovzhodni Sloveniji.

Občina Brežice za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika Brežice - Vodovodni stolp (EŠD 7131).

Brežiški stolp je poleg Kranjskega edini ohranjen vodovodni stolp z začetka 20. stol. v Sloveniji. Občina je s celovito prenovo stolpa omogočila njegovo ohranitev, z novimi vsebinami pa ljudem na inovativen način skozi zgodbe približuje zgodovino stolpa in s tem njegov pomen za mesto Brežice.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Pred podelitvijo nagrad smo ob 10. uri v avli Ministrstva za kulturo odprli razstavo nagrajencev Steletovih nagrad in priznanj za leto 2022.

Več o nagrajencih in razlogih za izbor si lahko preberete v priloženih dokumentih (datoteke so v obliki word).