Besedilo za predstavo, ki je adaptacija istoimenskega kratkega romana izpod peresa Marka Sosiča, je napisal nekdanji igralec SSG in gledališki ustvarjalce Tadej Pišek, ki je predstavo tudi režiral. Roman zaznamuje sobivanje različnih nivojev dogajanja, konkretnih dejanj, misli in spominov, ki obravnavajo odnose z različnih zornih kotov. Nedeljska uprizoritev pa se je gibala med monodramo, plesno predstavo in koncertom. Predstava je bila opremljena z italijanskimi nadnapisi.

Slavnostne podelitve sta se udeležila tudi državni sekretar mag. Marko Rusjan in vodja kabineta Ministrstva za kulturo Nina Ukmar. Državni sekretar je v uvodnem nagovoru poudaril pomen nagrade tantadruj, ki združuje vsa primorska gledališča. “Prav zaradi tega smo danes v Trstu in s tem nagrada izkazuje, da so mnogo bolj od političnih razmejevanj pomembna človeška in umetniška povezovanja. Pomembno je tudi, da s povezovanjem gledališč pri pobudi za nagrado ter kroženjem po treh krajih podeljevanj le-ta krepijo korake v smer kolektivnega in spodbujajo umetniško koprodukcijo ter poustvarjanje vrhunske umetnosti tudi izven največjih kulturnih centrov, kar na Ministrstvu za kulturo pozdravljamo in tudi spodbujamo.” Poudaril je tudi izjemen pomen Evropske prestolnice kulture 2025 (GO!2025), ki bo prav gotovo ponudila še veliko priložnosti za tovrstne koprodukcije in sodelovanja.

»Nagrada tantadruj sicer nosi ime po vaškem posebnežu, a s tem v sebi nosi spoštljivo sporočilo o sprejemanju drugačnosti ter potrebi po tem, da si vsaj malo “nor”, da delaš v gledališču, umetnosti, torej kulturi nasploh. Tako se tudi mi na Ministrstvu za kulturo s kančkom norega entuziazma lotevamo reševanja in opolnomočenja sektorja, ki je bil tako dolgo zanemarjan in s strani politike spregledan, čeprav je potencial dobrobitnega učinka kulture na družbo nasploh neizmeren. Dokaz za ta potencial je tudi nocojšnja prireditev, ki poleg nagrajevanja najboljših dramskih umetnikov obeležuje tudi spomin na dva velika ustvarjalca, Marka Sosiča in Primoža Beblerja. Veseli me, da dela naših izkušenih, a žal preminulih predhodnikov, živijo naprej v interpretaciji mlajših generacij in jih tako umetniško navdihujejo, s čimer širijo predvsem sporočila o strpnosti in sožitju,« je zbrane še nagovoril državni sekretar.

Nagrado za življenjsko delo je prejel Adrijan Rustja, tržaški igralec in režiser, ki je eden najbolj znanih obrazov v zgodovini Slovenskega stalnega gledališča. Bil je prvi Tržačan z diplomo ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Adrijan Rustja je protagonist vrste uspešnih predstav, v katerih je pokazal širok razpon izrazov. Najbolj je blestel v legendarni vlogi Stanka Černigoja v Kobalovi komediji Afrika ali Na svoji zemlji. Zanjo je leta 1997 prejel Borštnikovo nagrado za igro. V tržaškem gledališču se je zaposlil leta 1960 in mu ostal zvest do upokojitve leta 1993. Bil je predvsem režiser in igralec, občasno pa tudi urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev, programski ter poslovni vodja. Leta 2005 je prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) Marija Vera za življenjsko delo.

Nagrado za najboljšo predstavo v celoti je dobila uprizoritev Mario in Čarodej po noveli Thomasa Manna v dramatizaciji Tatjane Doma in režiji Ivane Djilas.

Tantadruja za igralsko stvaritev je prejel Jure Kopušar iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (SNG Nova Gorica), tantadruja za gledališki dosežek pa Jaka Varmuž za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Mali princ v produkciji Gledališča Koper.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.