Raziskava je vključevala 25.824 prebivalcev vseh 27 držav članic, starejših od 15 let, in ugotavlja, da velika večina (83 odstotkov) Evropejcev precej dobro ali zelo dobro razume pojem intelektualna lastnina in se močno strinja s spoštovanjem pravic intelektualne lastnine. Prav tako v veliki meri (93 odstotkov) menijo, da je za izumitelje, ustvarjalce in umetnike pomembno, da lahko zavarujejo svojo intelektualno lastnino.

Visoka stopnja ozaveščenosti

Raziskava ugotavlja, da se Evropejci vse bolj zavedajo tveganj, povezanih z nakupom ponarejenega blaga in dostopom do vsebin iz nezakonitih virov. Glede na raziskavo 80 odstotkov Evropejcev meni, da za ponarejenimi izdelki stojijo kriminalne organizacije, in se zaveda, da takšni nakupi škodujejo podjetjem in zaposlovanju. Poleg tega jih 83 odstotkov meni, da nakup ponaredkov podpira neetično ravnanje, dve tretjini pa se zavedata potencialnih nevarnosti za zdravje, varnost in okolje. Kar zadeva digitalno piratstvo, se jih 82 odstotkov strinja, da nezakonit dostop do vsebin predstavlja tveganja, kot so prevare in izpostavljenost neprimernim vsebinam za mladoletnike.

Razkorak med ozaveščenostjo in vedenjem

Kljub tem ugotovitvam raziskava razkriva razkorak med ozaveščenostjo in vedenjem. Vsakemu tretjemu Evropejcu (31 odstotkov) se zdi sprejemljivo kupiti ponarejene izdelke, če je cena originalnega izdelka previsoka. Med mlajšimi potrošniki, starimi od 15 do 24 let, ta delež naraste na 50 odstotkov.

V zadnjem letu je 13 odstotkov Evropejcev priznalo, da so namerno kupili ponaredke. Ta delež je precej višji med osebami, starimi od 15 do 24 let, in sicer 26 odstotkov, vendar se zmanjša na 6 odstotkov med osebami, starimi od 55 do 64 let, in na manj kot 5 odstotkov med osebami, starejšimi od 65 let.

Potrošnikom se najpogosteje zdi sprejemljivo kupiti ponaredek, kadar je cena originalnega izdelka previsoka (71 odstotkov) in ko gre za luksuzen izdelek (63 odstotkov).

Nezakonite spletne vsebine

Na splošno večina Evropejcev ne podpira dostopanja do digitalnih vsebin prek nezakonitih virov. Večina se jih ne strinja z različnimi razlogi, ki se včasih uporabljajo za opravičevanje tega vedenja, kot na primer da je v sprejemljivo, če je le za osebno uporabo (65 odstotkov), če je cena vsebine previsoka (72 odstotkov) ali če vsebina ni na voljo preko zakonitega vira (74 odstotkov).

Ozaveščenost o zakoniti ponudbi spletnih vsebin med Evropejci ostaja visoka. Skoraj 9 od 10 se zaveda vsaj ene vrste zakonite ponudbe vsebin, ki je na voljo v njihovi državi, najpogosteje filmov (68 odstotkov), glasbe (64 odstotkov), televizijskih serij (62 odstotkov) in knjig (54 odstotkov).

Še naprej dajejo prednost izbiri zakonitih virov, kadar so te možnosti cenovno dostopne. Kot odraz tega  je 43 odstotkov Evropejcev plačalo za dostop do spletnih vsebin iz zakonitih virov, medtem ko jih precej manj (14 odstotkov) priznava, da so za dostop do takih vsebin uporabili nezakonite vire.

Varovane vsebine v povprečju deli le majhen delež Evropejcev, to pa je precej pogostejše med mladimi. 11 odstotkov Evropejcev je v zadnjih 12 mesecih naložilo avtorsko varovano vsebino, da bi jo delilo z drugimi. To vključuje 42 odstotkov tistih, ki so do spletnih vsebin dostopali tudi iz nezakonitih virov. Tako kot uporaba nezakonitih virov za prenos ali pretakanje, je nalaganje bistveno bolj pogosto med mladimi.

Na spletnem mestu Urada Evropske unije si lahko ogledate celotno raziskavo (v angleškem jeziku).

Na posebnem spletnem mestu Urada za intelektualno lastnino je dostopnih več informacij o ponarejanju in piratstvu.