Čeprav je v naši neposredni soseščini, na ozemlju bivše Jugoslavije, še vedno divjala vojna, se je takrat v Evropi prav tako oblikovala vizija drugačne prihodnosti. Leto prej je bila namreč v Maastrichtu podpisana pogodba o Evropski uniji, leto kasneje pa je zveza NATO začela s svojim programom Partnerstvo za mir. Prav tako sta bila že leta 1990 sprejeta Dunajski dokument za krepitev varnosti in zaupanja, ki je vpeljal najavo vojaških aktivnosti in sistem inšpekcij, kot tudi Pogodba o konvencionalnih silah v Evropi, ki je omejila pet tipov težke oborožitve in velikost vojaških sil. Leta 1992 pa je vstopila v veljavo še Pogodba o odprtih zračnih prostorih, ki je uvedla neoborožene opazovalne prelete nad ozemljem njenih članic. Postavljeni so bili torej temeljni kamni evropske varnostne arhitekture. Ti naj bi tudi zagotovili dolgoročni mir, in sicer na podlagi skupnih vrednot, kot so bile opredeljene v Pariški listini za novo Evropo.

To je bilo takrat. Zdaj je drugače. Lansko leto je namreč Ruska federacija s svojo invazijo na Ukrajino dokončno povozila vse ukrepe za krepitev zaupanja in varnosti ter mehanizme za nadzor oborožitve v Evropi. Naša celina je soočena z najhujšim konfliktom po drugi svetovni vojni, ki je privedel tudi do največjo begunske krize po letu 1945. Na preizkušnji so osnovna načela Helsinške sklepne listine, kot tudi Ustanovne listine OZN. Pri tem ne moremo mimo ugotovitve, da odziv svetovne javnosti na dogajanje ni bil enoznačen. To tudi v veliki meri pojasnjuje, zakaj vrsta ukrepov in sankcij članic Evropske unije proti Ruski federaciji še vedno ni prepričala uradne Moskve, da preneha s svojo nerazumno politiko. Na tehtnici ni torej le povojna ureditev Evrope, temveč tudi prihodnost naših vrednot. Po daljšem obdobju varljivega miru se je torej vprašanje varnosti skozi velika vrata vrnilo na dnevni red celotne evroatlantske skupnosti, vključno s Slovenijo.

Ravno zaradi vsega tega je danes vloga Slovenske obveščevalno-varnostne agencije toliko bolj ključna. V preteklih treh desetletjih je že pomembno prispevala k varnosti naše države. Že zato velja vsem dosedanjim pripadnicam in pripadnikom agencije iskrena zahvala. S svojo zavzetostjo in strokovnostjo ste iz nje naredili enega ključnih stebrov našega nacionalnega varnostnega sistema, ki aktivno ščiti naše državljanke in državljane, našo suverenost in naš način življenja. SOVA je v tem obdobju že opravila izjemno delo pri zbiranju in analiziranju informacij, preprečevanju terorizma in organiziranega kriminala ter drugih oblik ogrožanja naše družbe. Vedno je tudi ujemala korak s časom in to ne glede na to, da so se v preteklih letih novi izzivi pojavljali z neverjetno hitrostjo. To ji je uspevalo tudi zaradi sodelovanje s tujimi partnerji. Dejansko so odlični odnosi z zavezniškimi službami, ki jih je vzpostavila agencija, ključni za soočanje z mednarodnimi grožnjami, ki ne poznajo meja.

Naš svet se neprestano spreminja, s tem pa tudi skrbi, s katerimi se soočamo. SOVA je tako aktivna pri nadzoru prometa z občutljivim blagom. Vključena je tudi v spremljanje migracijskih tokov, ki so pred par leti nenadoma postali sestavni del naše realnosti. SOVA je prav tako postala eden pomembnih akterjev pri zagotavljanju informacijske varnosti naše države. V digitalni dobi, v kateri živimo, so kibernetski napadi žal postali nova stalnica. Še bolj kot prej pa se posveča protiobveščevalni dejavnosti. Ta ji je tudi sicer bistvena in imanentna, vendar pa si je le redkokdo lahko predstavljal, da bomo na lastnih tleh soočeni s pojavi, za katere smo še pred kratkim mislili, da vendarle spadajo le v leposlovje ali na filmska platna. SOVA se torej odziva na vse oblike ogrožanja, s katerimi smo soočeni v naši novi, hibridni dobi. Vlada si bo zato še naprej prizadevala za zagotavljanje ustrezne finančne podpore, izboljšanje zakonodaje ter zagotovitev ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za uspešno delovanje agencije.

Danes se torej oziramo nazaj na 30 let uspehov, poguma in predanosti, odkar poznamo SOVO s tem imenom. Zato izkoristimo to priložnosti tudi za pogled v prihodnost, ki je polna novih izzivov. Verjamem, da bo agencija tudi v naslednjih desetletjih ostala trden steber slovenske nacionalne varnosti. Zato čestitam vsem pripadnicam in pripadnikom agencije ob tej pomembni obletnici in se jim zahvaljujem za njihovo delo. Prepričan sem, da boste še naprej skrbno opravljali svoje naloge, z najvišjo stopnjo profesionalnosti in integritete. Seveda pa posebna čestitka velja vsem tistim, ki ob tem jubileju prejemate priznanja. Želim, da veste, da je vaš prispevek k varnosti naše domovine prepoznan in cenjen. Tako kot agencija računa na vas, tudi Slovenija računa na agencijo. Samo skupaj lahko gradimo varnejšo prihodnost za našo državo. Bodimo torej kot vaš simbol, kot naša pegasta sova: samozavestno zadržani in obenem budni ter vedno pripravljeni.