Konzularne informacije za obiskovalce Republike Hrvaške

Hrvaško je v letu 2022 obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih državljanov, v veliki večini turistov, predvsem v času poletne turistične sezone, pa tudi med božično-novoletnimi, velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. V letu 2022 so slovenski turisti ustvarili 10,1 milijona nočitev, kar predstavlja skoraj 10% vseh nočitev na Hrvaškem, trend naraščanja se napoveduje tudi za prihajajoče poletje.

Glede na množičnost obiska ni presenetljivo, da se v času poletne sezone na Hrvaškem tudi bistveno poveča potreba po nudenju konzularne pomoči slovenskim državljanom, ki se znajdejo v stiski.

Veleposlaništvo popotnikom pri bivanju na Hrvaškem priporoča običajno previdnost, predvsem pa pozornost na cestah in upoštevanje prometnih predpisov ter predpisov, ki regulirajo bivanje na ozemlju Hrvaške. Da bi se v času dopustov izognili nekaterim najpogostejšim težavam, v nadaljevanju posredujemo osnovne informacije, ki jih je dobro poznati in upoštevati.

1. Nujne telefonske številke in kontakti:

• 112 – nujna pomoč (policija, zdravniška pomoč, gasilci)
• 192 – policija
• 193 – gasilci
• 194 – medicinska pomoč
• 195 – služba za iskanje in reševanje na morju
• 1987 – pomoč na cesti    

2. Prečkanje državne meje in osebni dokumenti

Slovenija in Hrvaška sta članici EU, s 1. januarjem 2023 pa je tudi Hrvaška začela v celoti izvajati schengenski pravni red. Zato se je na slovensko-hrvaški oziroma kopenski meji odpravil nadzor državne meje in je preko mejnih prehodov omogočen prost pretok prometa.

Slovenski državljani, ki imajo veljaven osebni dokument za prehod meje (op. osebno izkaznico ali potni list, vozniško dovoljenje ni veljaven dokument za prehod meje), lahko mejo med državama prestopijo kjer koli.

Priporočamo, da se pred potovanjem, sploh v primeru tranzitnega potovanja preko Hrvaške, preveri veljavnost osebnih dokumentov, prav tako naj bodo državljani pozorni na veljavnost vozniškega dovoljenja, v kolikor na Hrvaško potujejo z osebnim vozilom.

Potniki, ki preko Hrvaške potujejo v BIH, Črno goro, Srbijo in šele na zunanji meji EU ugotovijo, da imajo pretečen dokument, ne morejo računati na to, da jim bo veleposlaništvo izdalo nadomesten dokument za nadaljnje potovanje, saj te pristojnosti veleposlaništvo žal nima. Začasni potovalni dokument oz. potni list za vrnitev, ki ga lahko izda veleposlaništvo, je namenjen izključno vrnitvi v Slovenijo.

V primeru pogrešitve, izgube ali kraje potovalnih dokumentov je potrebno to prijaviti na najbližji policijski postaji v Republiki Hrvaški in pridobiti izvod policijskega zapisnika o prijavi, kar predstavlja podlago za urejanje nadaljnjih postopkov na upravni enoti v Sloveniji.

Svetujemo, da se na potovanje vzame ali v spletni obliki shrani tudi kopije pomembnih dokumentov, kot so: potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potovalno in zdravstveno zavarovanje, in se jih hrani ločeno od izvirnikov. 

Tudi mladoletne osebe za potovanje v tujino potrebujejo veljaven dokument. Otrok, ki na Hrvaško potuje brez spremstva zakonitega zastopnika, ne potrebuje nobenega dodatnega slovenskega ali hrvaškega dovoljenja (npr. pooblastila).

V primeru organiziranih skupinskih potovanj  (npr. ekskurzije, letovanja, športne, kulturne in druge prireditve) še vedno priporočamo, da organizator pred potovanjem pripravi seznam članov skupine.  

3. Zdravstveno zavarovanje

Stroške nujne zdravniške pomoči na Hrvaškem oziroma potrebne zdravstvene storitve krije imetniku Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže in imajo sklenjeno pogodbo s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje.

Gre za  kritje storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja na Hrvaškem. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja na Hrvaškem.

Strošek zdravstvene obravnave v t.i. turističnih ambulantah ni zajet v kritju Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in ga je potrebno poravnati neposredno v ambulanti.

Priporočamo sklenitev dodatnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ki krije tudi druge stroške zdravljenja ter storitve (op. na primer zdravstveno evakuacijo ali pa prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo), ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije.

Dodatne informacije o obveznem in dodatnem zavarovanju v tujini je mogoče pridobiti na spletnih straneh ZZZS.

4. Turistične takse, prijava prebivanja, kampiranje

Upravitelji turističnih objektov so dolžni prihod gostov prijaviti pristojni turistični organizaciji. V ta namen se zaračunajo tudi ustrezne turistične takse. Prijava prebivanja na policiji za slovenske državljane ni potrebna, v kolikor ti bivajo na Hrvaškem za obdobje do treh mesecev.

Opozarjamo, da je pri registraciji nočitev potrebno predložiti osebne dokumente, vendar ne za dlje kot je potrebno za vpis v knjigo gostov.

Kampiranje v smislu šotorjenja, prebivanja v počitniški prikolici, mobilni hišici ali avtodomu je na Hrvaškem dovoljeno samo v organiziranih kampih. Izjemoma je v času športnih, kulturnih in podobnih množičnih manifestacij možno kampirati izven kampov, in sicer na mestu, določenem s strani pristojnih hrvaških organov.

Prav tako je lastnik hiše, stanovanja ali počitniškega apartmaja dolžan vse osebe, ki bivajo v tej hiši, stanovanju ali stanovanju, prijaviti v sistem eVisitor v 24 urah po prihodu in odjaviti bivanje zadnji dan bivanja (podrobneje na https://gov.hr/hr/prijava-i-odjava-turista/1432).

Vse oblike prijav turističnega bivanja in plačilo turistične takse se opravi preko portala e-Visitor, https://www.evisitor.hr/info/hr-HR/, enako velja za navtične obiskovalce https://www.nautika.evisitor.hr/

5. Promet

Hrvaške ceste so, predvsem v času poletne turistične sezone, izredno obremenjene. Popotnikom svetujemo, da se na pot odpravijo spočiti, vozijo strpno in previdno ter upoštevajo prometne predpise, predvsem omejitve hitrosti. O aktualnem stanju v prometu se lahko informirajo preko spletne strani informativnega centra HAK, www.hak.hr.

Hrvaška policija je pri sankcioniranju prometnih prekrškov dosledna in lahko zahteva plačilo kazni na samem mestu kršitve, v primeru neplačila pa lahko začasno odvzame tudi osebne dokumente kršitelja za čas, dokler izrečena kazen ni poravnana. Kršitelja se lahko napoti tudi k sodniku za prekrške, ki, glede na okoliščine, odloči o kazni za storjeni prekršek. Izrečene kazni se običajno plačujejo v gotovini, redkeje je to mogoče s plačilno kartico.

Dodatne informacije o posameznih prometnih predpisih je mogoče najti na spletni strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in v Zakonu o varnosti cestnega prometa (https://www.zakon.hr/z/78/Zakon-o-sigurnosti-prometa-na-cestama).

Podrobnejše informacije o postopkih in predpisih s področja upravljanja plovil so dosegljive na spletnih straneh Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo RH: https://mmpi.gov.hr/

6. Valuta

Leta 2023 se je Hrvaška pridružila evrskemu območju, kar pomeni, da je evro postal uradna valuta v Republiki Hrvaški. Do 31. decembra 2023 je možna menjava valute v kunah v vseh poslovalnicah Fina (Finančna agencija) in na poštah po fiksnem menjalnem razmerju 7,5345 kune za en evro. Od leta 2024 se bo menjava izvajala izključno pri Hrvaški narodni banki.

Slovenskim državljanom svetujemo, da so ob gotovinskih dvigih na hrvaških bankomatih, ki omogočajo gotovinsko poslovanje z mednarodnimi bančnimi in plačilnimi karticami, pozorni glede plačila provizije. Za dodatne informacije se lahko obrnejo na svojo matično banko.

7. Izvajanje carinskih postopkov ob vstopu iz tretjih držav na Hrvaško

 Potnike, ki vstopajo na Hrvaško iz tretjih držav (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora) opozarjamo na veljavna carinska pravila EU in omejitve glede blaga, ki ga potniki prevažajo.

Na zunanji meji Evropske unije, kjer hrvaška carinska uprava deluje na skupno 13 mejnih carinskih uradih, se od 1. julija 2013 izvaja carinski nadzor v blagovnem in potniškem prometu, skladno z zavezujočimi carinskimi predpisi EU.

Carinska uprava Republike Hrvaške izpostavlja, da je vsaka oseba, ki vstopa in izstopa iz carinskega območja EU, dolžna pristojnemu carinskemu uradu ob prehodu meje prijaviti vse blago, ki ga nosi s seboj - ne glede na to, ali gre za osebne stvari ali blago, ki je predmet uvoza oziroma izvoza.

Posebna pozornost je potrebna pri blagu, za katerega veljajo prepovedi in omejitve, kot velja pri vnosu proizvodov živalskega porekla (prepovedani so na primer mleko in meso in mesni izdelki), rastlin in rastlinskih proizvodov (za večino je potreben fitosanitarni certifikat), zdravil, orožja, kulturnih dobrin, gotovine, alkoholnih pijač (največ 1 liter žgane pijače), tobačnih proizvodov in drugih.

Razpon kazni za prekrške v primeru vnosa oziroma uvoza blaga, za katerega veljajo prepovedi in omejitve, ter poskusa vnosa blaga brez prijave cariniku, lahko znaša od 265 do 13.234 evrov.

Na povezavi sta letaka s povzetki osrednjih pravil, ki veljajo za potnike, ki iz tretjih držav vstopajo na Hrvaško (v hrvaškem in angleškem jeziku). Na spletni strani Carinske uprave Republike Hrvaške se nahajajo podrobnejše informacije o prepovedih in omejitvah količin blaga.

8. Pripor in zapor

Če je slovenskemu državljanu v času bivanja v tujini odrejen pripor, lahko vztraja pri pravici, da je o tem obveščeno pristojno veleposlaništvo.

Veleposlaništvo lahko vzpostavi stik z državljanom, mu lahko posreduje seznam odvetnikov (dostopen na spletni strani Hrvaške odvetniške zbornice http://www.hok-cba.eu/imenik/) ter pomaga v skladu s svojimi pooblastili in možnostmi. Na željo priprtega lahko o okoliščinah, v katerih se je znašel, obvesti sorodnike ali prijatelje, izvede obisk v zaporu, posreduje osnovne informacije o naravi pravosodnega sistema države sprejemnice in temeljnih pravicah, ki mu v postopku pripadajo (npr. pravica do odvetnika in tolmača).

Veleposlaništvo pa ne sme oziroma ne more prevzemati vloge in nalog pravnega zastopnika priprtega državljana, vsebinsko posegati v pravosodne in preiskovalne postopke, ki jih izvajajo pristojni organi, izposlovati izpustitve iz zapora, plačevati varščin ali morebitnih denarnih kazni za priprtega.

9.Smrt

V primeru smrti slovenskega državljana se najpogostejše vprašanje svojcev nanaša na prevoz posmrtnih ostankov v RS. Za izvedbo tega postopka je potrebno s strani pristojnih hrvaških organov pridobiti ustrezno dokumentacijo (potrdilo o vzroku smrti, "sprovodnica" oz. potrdilo sanitarne inšpekcije, izpisek iz matičnega registra o smrti). Posmrtne ostanke mora ob prehodu meje spremljati še osebni dokument umrlega, potrdilo o mestu pokopa v RS, potrdilo o kremaciji, če gre za prenos žare.

Svojcem umrlega slovenskega državljana veleposlaništvo priporoča, da se za organizacijo prevoza povežejo s pogrebnim podjetjem (iz Slovenije ali Hrvaške), ki lahko v celoti prevzame skrb za pridobitev vse potrebne dokumentacije ter izpelje prenos posmrtnih ostankov v RS.

10. Projekt varna turistična sezona

Tudi v letošnjem letu bodo slovenski policisti sodelovali v projektu "Varna turistična sezona", ki na hrvaški obali poteka že od leta 2006, in kjer hrvaškim policistom pri delu, predvsem v smislu preventivnega delovanja in učinkovitejšega sporazumevanja s tujimi državljani, pomagajo tuji policisti.

V obdobju od 17. julija do 18. avgusta 2023 bodo na Hrvaško napoteni trije slovenski policisti, in sicer za območje Istrske policijske uprave na Policijsko postajo Pula, za območje Primorsko – Goranske policijske uprave na Krk in za območje Ličko – Senjske uprave v Novaljo.

11. Osnovne informacije o možnosti konzularne zaščite in pomoči s strani Veleposlaništva RS v Zagrebu

Slovenski državljani se lahko v delovnem času za dodatne informacije obrnejo na Veleposlaništvo RS v Zagrebu na tel. št. 00385 1 6311 014 ali 00385 1 6311 015, v nujnih primerih, ko gre za neodložljive zadeve (smrt, nesreča, hospitalizacija, pripor ipd.), pa tudi izven delovnega časa veleposlaništva na dežurno mobilno telefonsko številko 00385 98 462 666.

Kaj veleposlaništvo lahko stori za vas?

• izda začasni potni list za vrnitev v Republiko Slovenijo;
• posreduje pri prenosu denarnih sredstev za vrnitev v Republiko Slovenijo (op. Če v tujini ostanete brez finančnih sredstev, vam veleposlaništvo Slovenije lahko pomaga tako, da z vašimi sorodniki, prijatelji ali delodajalci vzpostavi stik in pomaga, če so vam pripravljeni poslati denar ali financirati vozovnico za vrnitev v Republiko Slovenijo.);
• vzpostavi stik z vami, če so vas priprli ali zaprli, če tako želite, ter, ob vašem soglasju, obvesti vaše sorodnike oz. prijatelje o vaši situaciji;
• posreduje obvestilo sorodnikom oz. prijateljem v primeru nesreče ali smrti;
• pomaga vzpostaviti stik z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo;
• pomaga pri urejanju upravnih zadev v Republiki Sloveniji;
• pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev;
• overja fotokopije, podpise, pooblastila v upravnih postopkih;
• pomaga pri ureditvi digitalnega potrdila za fizične in poslovne subjekte.

Česa veleposlaništvo ne more storiti za vas?

• Izdati začasni potni list za nadaljevanje potovanja (op. Potni list za vrnitev je začasni dokument in je namenjen vrnitvi v Slovenijo. Z njim ne morete nadaljevati potovanja v preostale države svojega potovanja.);
• izposlovati izpustitve iz pripora oz. zapora;
• plačati varščine, zastopati pred sodiščem ali preiskovati kaznivih dejanj;
• priskrbeti boljše ali hitrejše obravnave v bolnici ali v zaporu;
• posredovati pri uradnih osebah glede odrejanja višine kazni (prometne, carinske kazni);
• plačati stroškov zdravljenja, namestitev, odvetniških storitev, prekrškovnih glob;
• ob neizpolnjevanju pogojev pomagati vstopiti v državo;
• priskrbeti priporočilnih pisem ali drugih potrdil za namen pridobitve vizumov;
• rezervirati hotelov ali drugih namestitev, podajati turističnih informacij;
• priskrbeti dela ali dovoljenja za bivanje;
• urediti vklop mobilnih podatkov v tujini;
• nuditi asistenco pri predrti pnevmatiki;
• iskati izgubljene hišne ljubljenčke ipd.