Kampanja, ki poteka že četrto leto, ozavešča rejce, lovce in veterinarje v 18 evropskih državah, vključno s Slovenijo, o tej zelo nalezljivi bolezni in jih spodbuja k ukrepanju za preprečevanje in ustavitev njenega širjenja.

»Afriška prašičja kuga je v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva. Najnovejši podatki sicer spodbudni, vendar pa stanje po Evropi ni v celoti pozitivno, zato moramo ostati pozorni. Rejci, lovci in veterinarji imajo še posebej pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni,« je dejal Bernhard Url, izvršni direktor EFSA.

Kampanja spodbuja rejce, veterinarje in lovce s sloganom »Odkritje, preprečite, prijavite primere APK pri domačih in divjih prašičih«. Akcija poteka v sodelovanju z lokalnimi organi v 18 državah, v Sloveniji pa jo vodi UVHVVR.

»Čeprav APK v Sloveniji še ni bila potrjena, UVHVVR z vso resnostjo pristopa k izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni. Kakor se lahko na vnos bolezni po naravni poti – se pravi z divjimi prašiči – pripravimo, pa vnos bolezni, za katero je odgovoren človeški faktor, ne moremo predvideti. Zato so glavne aktivnosti usmerjene v ozaveščanje o APK tako rejcev, lovcev, veterinarjev kot tudi javnosti, saj verjamemo, da lahko le na ta način zmanjšamo možnosti vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni,« je dejala dr. Blaža Nahtigal z Informacijske točke EFSA v Sloveniji. 

V letu 2022 se je število izbruhov APK v populacijah domačih in divjih prašičev v državah, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija, v primerjavi z letom 2021 precej zmanjšalo. Vendar se je APK ponovno pojavila v Grčiji in na Češkem ter se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. V Severni Makedoniji je bil primer prvič prijavljen leta 2022.

Ključno je preventivno ravnanje

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev.

Prašičerejci naj bodo pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in vsak sum na bolezen nemudoma javijo veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe.

Lovci naj bodo posebej pozorni na pojav poginov v populaciji divjih prašičev in spremembe zdravstvenega stanja. Če lovci naletijo na poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK, naj to v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih nemudoma javijo na Center za obveščanje (112).

Za prenos bolezni na daljše razdalje je po navadi odgovoren človek s svojim ravnanjem – odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali.

Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena. Naj tako tudi ostane!

Več informacij:

• Spletno mesto UVHVVR o afriški prašičji kugi
• Spletno mesto kampanje EFSA o afriški prašičji kugi

Za EFSA kot agencijo EU veljajo načela Uredbe (EU) 2018/1725. Ta ima enako pravno vrednost kot Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679 (GDPR), ki se uporablja v državah članicah EU ter je usklajena s pravili in načeli GDPR o varstvu osebnih podatkov.