Na dvodnevni konferenci, na kateri so vrhunski strokovnjaki različnih profilov naslovili tematike kolesarjenja, trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja, je sodelovalo več kot sto udeležencev.

Prvi dan konference so sodelujoči domači in tuji strokovnjaki govorili o kolesarjenju kot prometnem načinu dnevne mobilnosti, slišali pa smo lahko tudi praktične primere dobrih praks spreminjanja potovalnih navad.

Udeležence so ob odprtju konference pozdravili minister Bojan Kumer v imenu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, veleposlanik kraljevine Nizozemske Johan Verboom, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje.

V uvodnem predavanju je prof. dr. Zvezdan Pirtošek predstavil pomen povezave med gibanjem, procesi v možganih in ohranjanjem zdravja. Znanstvene raziskave kažejo, da je kolesarjenje ena od aktivnosti, ki zaradi izločanja endorfinov pomembno vpliva na razvoj novih možganskih celic in nevronskih povezav. Kot je povedal prof. dr. Pirtošek, je kolesarjenje zdravilo, ki med drugim zmanjšuje stresni hormon kortizol in prispeva k daljšemu in bolj kakovostnemu življenju.

Na konferenci sta sodelovala tudi dva mednarodna strokovnjaka; Martin Eder z Ministrstva za podnebje, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo v Avstriji, ki je predstavil avstrijsko kolesarsko strategijo, ter Erik van den Eijnden z Ministrstva za infrastrukturo in vode na Nizozemskem, ki je predstavil njihove smernice in primere dobrih praks. Kot pravi Eder, je nacionalna kolesarska strategija prvi korak na poti k spremembam pri zmanjševanju emisij, ki jih povzroča transport. Zanimiv ukrep, ki ga uporabljajo na Nizozemskem, pa je vključevanje stanovanjske politike in umeščanje novogradenj na področja z razvitim javnim potniškim prometom in s kolesarjem prijazno infrastrukturo.

Predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo mag. Milena Černilogar Radež in Gregor Steklačič sta izpostavila, da imamo še veliko potenciala za razvoj kolesarstva, predvsem na področju dnevne mobilnosti. Za doseg palete ciljev, ki smo si jih zadali s Strateškim načrtom za razvoj kolesarjenja, bo ključno sodelovanje več deležnikov. Vsekakor pa bo v razpisnih pogojih finančne perspektive 2021-27 več poudarka na zagotavljanju višjih standardov izgradnje kolesarske infrastrukture v celoti. Namreč, če omogočimo pogoje za kolesarjenje, ki so prijazni za uporabo ranljivih skupin uporabnikov, potem smo poskrbeli za boljše in varnejše kolesarjenje vseh.

Na okrogli mizi z naslovom »Kako kolesarjenje kot oblika trajnostne mobilnosti in telesne dejavnosti vpliva na okolje, zdravje, podnebje in energetsko učinkovitost« so se sodelujoči govorci strinjali, da so mehki ukrepi za trajnostno mobilnost potrebni, vendar niso zadostni za korenito spreminjanje navad ljudi, ki svobodo premikanja povezujejo predvsem z avtomobilom.

Prvi dan se je zaključil s predstavitvijo primerov dobrih praks iz lokalnega okolja. Miran Gaberšek je predstavil projekte regijskih kolesarskih povezav in sistem KolesCE, ki je eden boljših primerov tovrstnega modela souporabe koles v Sloveniji. Iz podjetja Cetis, Decathlona in Mestne občine Celje, pa so predstavili rezultate štiritedenske akcije spodbujanja trajnostnih prihodov v službo.

Drugi dan konference so zaznamovale predvsem zdravstveno, ozaveščevalno in izobraževalno obarvane kolesarske teme. Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je skozi prizmo zadnjih epidemioloških podatkov spregovorila o bremenu debelosti v Sloveniji. Samo Rauter iz Fakultete za šport nam je povedal, kaj moramo vedeti, preden sedemo na kolo, Primož Jeralič z Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in David Razboršek iz Zavoda Vozim, oba ročna kolesarja, pa sta izpostavila, da lahko s celostnim in vključujočim pristopom na kreativen način spodbujamo spremembe navad. Predstavila sta razvoj parakolesarstva v Sloveniji, ​različne oblike kolesarjenja invalidov in ​pilotni projekt Kolesarji brez ovir. Velik poudarek v drugem delu je bil tudi na pomenu ozaveščanja in izobraževanja o varnem kolesarjenju kot obliki trajnostne mobilnosti za vse prebivalce.

Udeleženci so se lahko poleg glavnega strokovnega programa udeležili tudi spremljevalnih aktivnosti, kot so kolesarski ogled mesta Celje prvi dan in rekreativno kolesarjenje po bližnji okolici Celja z ogledom lokacije starta dirke po Sloveniji drugi dan. Na ploščadi pred Narodnim domom so oba dneva v sklopu nacionalne akcije »Polni zagona kolesarimo v službo« potekale promocijske delavnice in popravljalnica koles.

Organizacijo konference so podprli številni partnerji, med drugimi Zavod Celeia Celje, Dober tek Slovenija, Veleposlaništvo kraljevine Nizozemske in Zavod Vozim.

Vtisi z Druge konference so na voljo tudi na www.kolesarska-konferenca.si. Za dodatne informacije o kolesarski konferenci sta vam na voljo:

Gregor Steklačič 
Direktorat za prometno politiko
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 01 478 8145
e-naslov: gregor.steklacic@gov.si
http://mope.gov.si 

Staša Kraljič 
Direktorat za prometno politiko 
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO
Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 01 478 8534
e-naslov: stasa.kraljic@gov.si 
http://mope.gov.si