Na junijskem zasedanju biroja pričakujejo do 30 udeležencev, medtem ko bo decembrsko zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije z več sto udeleženci in številnimi spremljevalnimi dogodki ena večjih zunanjepolitičnih in okoljskih priložnosti za novoizbrano nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenega naroda (OZN). 

Za lažjo pripravo na ta pomemben dogodek smo pripravili nekaj osnovnih informacij o Barcelonski konvenciji in vlogi držav pogodbenic konvencije.  

Barcelonska konvencija

Barcelonska konvencija je edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Izvirno se je imenovala Konvencija o varovanju sredozemskega morja pred onesnaževanjem. Sprejeta je bila 16. februarja 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978. Ob dopolnitvah leta 1995 so jo preimenovali v Konvencijo o varovanju morja in obal Sredozemlja, dopolnjena verzija pa velja od leta 2004. Nastala je kot rezultat Sredozemskega akcijskega načrta (angleško Mediterranean Action Plan-MAP), ki ga je OZN zasnovala za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja.

Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo

Sredozemsko morje doživlja obdobje "modre zlate mrzlice", ki je posledica kombinacije več dejavnikov. Po eni strani razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, še vedno pa se na odprtem morju izkoriščajo zaloge nafte in plina. Na drugi strani se s svetovno rastjo turizma povečujejo obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba. Evropska komisija zato s strategijo "modre rasti" podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev. Pomembna je krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja.

Pogodbenice Barcelonske konvencije

Pogodbenice (angleško Contracting Parties - COP) so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.

Katere protokole vsebuje Barcelonska konvencija?

Protokoli Barcelonske konvencije določajo načine varovanje morja na različnih področjih. Gre za protokole o dampingu, o preprečevanju nesreč in izrednih dogodkih, o virih na kopnem, o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti, o odprtem morju, o nevarnih odpadkih in o celovitem upravljanju obalnega območja.

Kako aktivna je Slovenija pri prizadevanjih Barcelonske konvencije?

Slovenija je Barcelonsko konvencijo in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb.

Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (angleško The EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region - EUSAIR) je namreč prva država v EU s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija). 

Zakaj se pogodbenice dobivajo vsake dve leti?

Zasedanje pogodbenic in njenih protokolov vsako drugo leto organizira ena od držav podpisnic konvencije. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje. Slovenija bo decembra 2023 gostila 23. srečanje (angleško Conference of the Parties- COP 23) in na njem prevzela dvoletno predsedovanje za obdobje 2024-2025.

Katere bodo glavne naloge predsedujoče države?

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.

Še pred decembrskim srečanjem bo Slovenija gostila tudi 94. zasedanje biroja Barcelonske konvencije. Zaradi tematike konvencije, ki je namenjena varovanju regionalnega morja, mora zasedanje potekati v priobalnem delu. Slovenija je zato predlagala, da biro zaseda 20. in 21. junija 2023 v Izoli. V partnerstvu s sekretariatom konvencije in Ministrstvom za naravne vire in prostor bo zasedanje v Izoli pomagal izvesti Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola). Slovenija s tem tudi zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-ionsko makro-regijo (EUSAIR) in vsebinami Barcelonske konvencije – protokol o  Integriranem upravljanju z morjem (angleško Integrated coastal zone management-ICZM) in kopnim ter pomorskimi prostorskimi načrti (angleško Maritime Spatial Planning-MSP). Več informacij  je dosegljivih na spletni strani EUSAIR.  

Kje je bilo prejšnje zasedanje in kakšni so bili rezultati?

22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije je 10. decembra 2021 gostila turška Antalya. Najpomembnejši dosežek je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeti so bili tudi srednjeročna strategija okoljskega programa Združenih narodov, akcijski načrt za Sredozemlje 2022-2027 in strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju. Slovenija je v okviru EUSAIR oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan bo izjavo za medije podal v sredo, 21. 6. ob 16.00.