V okviru srečanja so se obrambni ministri prvi dan sestali na zasedanju Komisije Nato-Ukrajina (NUC), ki so se ga udeležili tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, švedski obrambni minister Pal Jonson in visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell.

Ministri so se seznanili z dogajanjem na terenu, soglasno potrdili nadaljnjo podporo Ukrajini ter razpravljali o dolgoročni podpori Ukrajini z razširitvijo in nadgradnjo Celovitega paketa neubojne pomoči (CAP) v dolgoročni mehanizem. V okviru CAP bo Slovenija namenila en milijon evrov za projekt dobave opreme za razminiranje.

V odziv na ukrajinske evroatlantske aspiracije zaveznice izpostavljajo znatno okrepitev politične in praktične podpore Ukrajini, tudi skozi skrbniški sklad CAP in oblikovanje Sveta Nato-Ukrajina, ki bi nadomestil format NUC.

Še pred tem je potekalo srečanje Kontaktne skupine za podporo obrambi Ukrajine, na katerem so ministri razpravljali o nadaljnji vojaški in drugi podpori. Minister Šarec je znova poudaril enotnost kot ključno pri nadaljnji pomoči.

Slovenija že od začetka ruske agresije Ukrajini zagotavlja izdatno humanitarno, materialno in vojaško pomoč. Ukrajina lahko računa na našo podporo v prihodnje, tudi pri povojni obnovi. Imamo bogate izkušnje na področju razminiranja in medicinske rehabilitacije, zato napore usmerjamo v ta področja, je poudaril minister Šarec ter spomnil, da Slovenija sodeluje tudi v misiji Evropske unije (EUMAM Ukraine) v Nemčiji z zagotavljanjem več modulov specializiranega usposabljanja za ukrajinske oborožene sile.

Drugi dan so ministri srečanje nadaljevali z delovnim zasedanjem na temo odvračanja in obrambe, ki je bilo namenjeno pregledu implementacije odločitev, sprejetih na vrhu v Madridu, ter ukrepov za nadaljnjo krepitev zavezniške odvračalne in obrambne drže.

Razprava je bila usmerjena tudi v novo zavezo o obrambnih izdatkih (DIP 2.0) z opredelitvijo ciljev po letu 2024. Razprave na ravni obrambnih in zunanjih ministrov nakazujejo, da bo sedanji cilj (dva odstotka BDP za obrambne izdatke, 20 odstotkov za investicije v glavno opremo) predstavljal minimalno izhodišče in ne več zgornje meje. Ključni koraki v tej smeri naj bi bili potrjeni na vrhu Nata v Vilni naslednji mesec.

Kot je poudaril minister Šarec, se zavedamo, da so naložbe ključne za odpravo vrzeli in doseganje nove ravni ambicij, zato smo pospešili nacionalna prizadevanja za dosego dveh odstotkov BDP ter dali prednost investicijam v ključne cilje zmogljivosti.