Sogovornika sta se strinjala, da je sodelovanje med ministrstvom in Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (angleško Office of the United Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR) tradicionalno dobro. »Zavedamo se pomembne vloge, ki jo ima UNHCR v svetovnem in regionalnem merilu,« je dejal minister Poklukar in poudaril pomen aktivnosti mednarodnih organizacij, ki »dopolnjujejo in predstavljajo dodano vrednost pri upravljanju migracij - predvsem glede nastanitve in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito in migrantov ter izboljšanja učinkovitosti postopkov.«

Govorila sta o Paktu o migracijah in azilu in dveh ključnih predlogih – uredbe o azilnih postopkih in uredbe o upravljanju azila in migracij. Kot je dejal minister, rabimo učinkovito preprečevanje sekundarnih migracij, hitre azilne postopke s čim manj možnosti zlorab, delujočo tako imenovano Dublinsko uredbo s čim manj izjemami in dovolj fleksibilno solidarnost. »Na te izzive smo skušali odgovoriti z zakonodajnim paketom iz Pakta o azilu in migracijah. Nam se sicer zdi, da je odgovornost preveč oslabljena in da ne naslavljamo problema sekundarnih migracij, vendar smo se države strinjale, da rabimo kompromis. Zato smo pred dobrim tednom na Svetu Evropske unije za notranje zadeve sprejeli splošni pristop, ki pomeni pogajalski okvir za pogajanja z Evropskim parlamentom. Ta kompromis sem tudi jaz podprl,« je dejal minister Poklukar.

V nadaljevanju je minister predstavil spremembe zakonodaje s področja migracij, ki jih pripravljamo v Sloveniji. »Kot ste seznanjeni, je v teku zakonodajna reforma ključnih zakonodajnih aktov, ki se nanašajo na bivanje tujcev in mednarodno zaščito (Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb). Hkrati želimo s pripravo dveh ključnih strategij - migracijske in integracijske - postaviti ključne smernice pri upravljanju migracij v Sloveniji. V pripravo strateških dokumentov smo z veseljem vključili tudi UNHCR,« je dejal minister. Zagotovil je, da nove zakonodajne akte pripravljamo sistemsko in analitično, ključno vodilo pri tem pa je upoštevanje načel varstva človekovih pravic, določil evropskega prava in relevantne sodne prakse.

V pogovoru sta se navezala tudi na varstvo otrok, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito in so ena od najranljivejših skupin beguncev. Ob tej priložnosti se je regionalni predstavnik Schilling zahvalil ministru za konstruktivno sodelovanje pri projektu trajne preselitve. Gre za uresničevanje sklepa vlade z decembra 2022, s katerim smo se zavezali, da iz Turčije sprejmemo 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki se jim lahko prizna status begunca.