Namen kampanje, ki se letos izvaja že tretjič, je ozaveščanje državljanov o izzivih in rešitvah v zvezi z odpadno hrano, prehranskimi dopolnili in alergeni.

Približno 10 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom v EU (v maloprodaji, gostinskih obratih in gospodinjstvih) se potencialno zavrže. Hkrati si približno 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.

V Sloveniji na leto zavržemo okoli  68 kilogramov hrane na prebivalca. Količina odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvih in pri proizvodnji hrane, se je povečala, medtem ko se je v živilskih trgovinah in živilskih storitvah zmanjšala. Večino odpadne hrane so ustvarila gospodinjstva.

»Zmanjšanje količin odpadne hrane je ena od naših prednostnih nalog, bistvena za oblikovanje trajnostnih prehranskih sistemov in vključena v Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. V Sloveniji smo leta 2021 zavrgli 143.254 ton hrane. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni Statističnega urada znižal za dve odstotni točki, in sicer s 40 odstotkov na 38 odstotkov. Največ (53 odstotkov) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi 28 odstotkov, v trgovinah z živili 10 odstotkov, najmanj (9 odstotkov) pa v dejavnosti proizvodnje hrane«, je povedala dr. Blaža Nahtigal z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Mnogi ljudje trpijo zaradi alergij, ki jih povzročajo določena živila. S preverjanjem sestavin na označbah predpakiranih živil, na katerih so navedene sestavine alergenov, in informacij za nepredpakirana živila, se lahko ljudje izognejo alergijam.

»Označevanje alergenov na živilih je neposredno povezano z zdravjem ljudi, zato je označevanje določenih snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, obvezno za vsa živila. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja uradni nadzor spremljanja skladnosti označevanja alergenov ter spremljanja varnosti živil za skupine ljudi z alergijami in preobčutljivostmi. Leta 2020 je bilo analiziranih 147 vzorcev, neskladni so bili 4 vzorci (3 odstotki). Leta 2021 je bilo analiziranih 119 vzorcev, neskladnih je bilo 6 vzorcev (5 odstotkov), leta 2022 pa je bilo vseh 175 analiziranih vzorcev ustrezno označenih.

Živila z neoznačenimi alergenimi sestavinami niso varna in ne smejo biti v prodaji. Takšna živila zaradi zaščite potrošnikov in varovanja zdravja nemudoma umaknemo oziroma odpokličemo iz prometa ter o tem obvestimo javnost. Informacije se v skladu s pravili EU izmenjajo tudi preko sistema hitrega obveščanja za nevarna živila in krmo (RASFF)«, je pojasnila Blaža Nahtigal.

Znanstveniki EFSA, odgovorni za alergije na živila, prispevajo mnenja k zakonodajnemu postopku za označevanje živil. Zato morajo proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov.

Druga stvar, ki je široko dostopna javnosti, so prehranska dopolnila. Te snovi imajo prehranski ali fiziološki učinek in se tržijo v obliki »odmerka« (na primer tablete, tabletke, kapsule, tekočine v odmerjenih odmerkih). V prehranskih dopolnilih so lahko prisotna številna hranila in druge sestavine, med drugim vitamini, minerali, aminokisline, različne rastline in zeliščni izvlečki. Vendar se je o njihovi uporabi treba posvetovati z zdravstvenim delavcem, saj niso nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano.

»Uporaba prehranskih dopolnil se v zadnjih letih med prebivalci Slovenije povečuje. V prehranski raziskavi SI.Menu tik pred pandemijo covid-19 smo ugotovili, da 26,6 odstotkov starejših odraslih, 38odstotkov odraslih in skoraj 30 odstotkov mladostnikov redno uživa prehranska dopolnila. Odrasle ženske in osebe z višjo izobrazbo so pogosteje uporabljale prehranska dopolnila. V času pandemije covid-19 je po podatkih panelne raziskave NIJZ PANDA približno tretjina odraslih povečala uporabo ali začela jemati prehranska dopolnila. Nekatere nedavne raziskave kažejo, da je redna uporaba prehranskih dopolnil kot pripomočka v »skrbi zase« prevladujoč trend v celotni Evropi. Zato je še toliko bolj pomembno, da so potrošniki pri izbiri prehranskih dopolnil previdni. Proizvajalci varnih in kakovostnih prehranskih dopolnil pri svetovanju o uživanju prehranskih dopolnil v populaciji, tako kot mi, uporabljajo znanstvena in strokovna mnenja, ki jih zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane.

Ker so prehranska dopolnila koncentrirani viri hranilnih snovi, so lahko tudi škodljiva za zdravje. Če ste opazili neželene učinke prehranskih dopolnil, nam to lahko sporočite prek spletnega obrazca nutrivigilanca«, je povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Eden največjih izzivov sodobnega sveta je zavržena hrana, zato se je izkazalo, da je treba to vprašanje reševati s skupnimi močmi. Prvi korak je izobraževanje - razlaga razlike med označbama  »porabiti do« in »uporabno najmanj do«, da se zmanjša količina zavržene hrane zaradi napačnih informacij o njeni varnosti za uživanje.

Da bi javnosti pomagali pri sprejemanju ozaveščenih odločitev o vsakodnevni izbiri hrane in njenem shranjevanju, morajo imeti potrošniki na voljo praktične in lahko dostopne informacije, od pomoči pri branju označb na živilih do nasvetov o pripravi in shranjevanju hrane.

»Pomemben je trajnostni okvir za označevanje živil, ki potrošnikom omogoča razumevanje navedenih rokov uporabnosti na označbi živil. Zakonodaja zahteva navedbo datuma minimalne trajnosti »uporabno najmanj do« ali datuma uporabe »porabiti do«. »Porabiti do« se uporablja pri živilih, ki so mikrobiološko hitro pokvarljiva in lahko po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi, zato po navedenem datumu niso več varna in jih ne smemo uživati, prepovedana je tudi njihova prodaja. »Uporabno najmanj do« je datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti (kakovost), kadar je pravilno shranjeno. Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostajajo v prodaji, kar mora biti jasno, vidno in nedvoumno označeno. Takšna živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana.

Pričakujemo, da bo kampanja #EUIzberiVarnoHrano okrepila razumevanje potrošnikov glede navedbe rokov uporabnosti na živilih ter tako poskrbela za manj odpadne hrane«, je pojasnila Blaža Nahtigal.

Kampanja se letos izvaja že tretje leto zapored, njen uspeh pa potrjujejo številke: leta 2022 je 70 odstotkov državljanov zaupalo EU in nacionalnim vladam, ko gre za varnost hrane, kar je 10 odstotkov več kot leta 2021.

V kampanji letos sodeluje 16 držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Severna Makedonija.

Več informacij:

• spletno mesto kampanje #EUChooseSafeFood
• uporabni nasveti za manj zavržene hrane