Poudarila je, da digitalne tehnologije ponujajo velik potencial za premagovanje globalnih izzivov in da lahko s spodbujanjem inovacij, povečanjem učinkovitosti in izboljšanjem storitev te spodbudijo bolj vključujočo in trajnostno rast. 

Mednarodna inovacijska konferenca je del programa sodelovanja med Slovenijo, Liechtensteinom, Islandijo in Norveško, ki ga podpira Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Namen srečanj je krepitev odnosov med državami donatoricami (Norveška, Islandija in Liechtenstein) in državo upravičenko, Slovenijo, z izvajanjem aktivnosti, katerih cilj je širitev strateškega sodelovanja, z mrežnim povezovanjem in z izmenjavo znanj med subjekti.  

Cilj današnje konference je bil opolnomočiti javni sektor za inovativne ukrepe, izboljšanje inovacijskih ekosistemov v Sloveniji in predstavitev primerov projektov, ki lahko preko digitalizacije storitev olajšajo življenje prebivalkam in prebivalcem, zato je ministrica na začetku nekaj besed namenila pomembnosti medsebojnega sodelovanja. »Danes se naša družba sooča z velikimi izzivi, od podnebnih sprememb, neenakosti, političnih konfliktov, tehnološkega napredka in etike do novih bolezni in pandemij. Teh izzivov ne more rešiti nobena vlada ali institucija sama, ampak je treba, da vse zainteresirane strani v družbi ukrepajo skupaj.« Poudarila je, da opolnomočenje javnega sektorja za inovativne ukrepe vključuje ustvarjanje okolja, ki spodbuja in podpira razvoj in izvajanje novih idej in pristopov ter da je za to treba ustvariti varno okolje za eksperimentiranje in učenje iz neuspehov. Prav tako pa je izpostavila pomembnost usposobljenega vodstva, ki podpira in se zaveda dodane vrednosti novih pristopov.  

Ministrica dr. Stojmenova Duh je izrazila, da naša zakonodaja, ob hkratnem varovanju človekovih pravic, ne bi smela ovirati inovacij v javnem sektorju, temveč bi morala zmanjšati birokratske ovire. Prav tako pa, da bi morali raziskati  možne uporabe novih tehnologij v javnem sektorju. »Tehnologije, kot sta umetna inteligenca in podatkovna analitika, lahko omogočijo inovativne pristope k izvajanju storitev in odločanju. V Sloveniji je umetna inteligenca eno od prednostnih področij, ko gre za digitalno preobrazbo.  Naš nacionalni program za umetno inteligenco namreč podpira konkretne ukrepe za zagotavljanje raziskav, inovacij, uvajanja in uporabe sistemov umetne inteligence v celotnem življenjskem ciklu inovacij na šestih prednostnih področjih: zdravje, industrija 4.0, javna uprava, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane ter okolje in prostor.« 

Ministrica dr. Stojmenova Duh je še dodala, da so naše digitalne storitve osredotočene na potrebe prebivalk in prebivalcev in da je digitalizacija javnih storitev je eden ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. »V ta namen pa so potrebni enotna digitalna identiteta, učinkovita uporaba sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor,« tako ministrica.  

Izpostavila je tudi pomembnost evropskih digitalnih inovacijskih središč – EDIH, ki so zelo pomembna za podporo podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, ter javnemu sektorju pri njihovi digitalni preobrazbi, saj zagotavljajo storitve, kot so testiranje pred vlaganjem, krepitev znanj in spretnosti, podpora pri iskanju virov financiranja in mreženje.