Predstavniki osmih alpskih držav, pogodbenic Alpske konvencije, in opazovalk so pregledali izvajanje programa, ki ga je Slovenija predložila ob prevzemu predsedovanja oktobra lani. Pogodbenice in opazovalke so se posvetile pregledu napredka priprave 10. poročila o stanju Alp pod vodstvom Slovenije. Poročilo bo osvetlilo kompleksno temo kakovost življenja v Alpah, ki je prav tako tudi prednostna tema slovenskega predsedovanja. Stalni odbor je potrdil strukturo poročila, ki bo predloženo v potrditev ministrom na XVIII. Alpski konferenci, 22. januarja 2025.

V okviru druge prednostne teme predsedovanja, okoljsko izobraževanje s poudarkom na podnebnih spremembah, je predsedstvo predstavilo zasnovo mednarodne konference, ki bo 27. do 29. septembra 2023 v Bohinju. Osredotočila se bo na formalno in neformalno izobraževanje v šolah za starostne skupine od 5 do 19 let. Predsedstvo je napovedalo tudi zbiranje dobrih praks ter pripravo priporočil, ki bodo predloženi ministrom ob zaključku slovenskega predsedovanja.

Predlogi dijakov glede izboljšanja kakovosti življenja za prebivalstvo in mlade v Alpah

Svoje predloge glede izboljšanja kakovosti življenja za prebivalstvo in mlade v Alpah so predstavili tudi dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki so bili v obliki postulatov sprejeti na parlamentarnem zasedanju Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (angleško Youth Parliament of the Alpine Convention – YPAC) letos marca v Sonthofnu, v Nemčiji. Poleg kamniške šole v mladinskem parlamentu aktivno sodeluje še II. Gimnazija Maribor.

Lani sprejet Večletni program dela Alpske konference 2023-2030 je bil podlaga za tematsko razpravo o izvajanju prednostne teme tega programa »Ambiciozni podnebni ukrepi«.

Cilj je, da se pospeši izvajanje podnebnih ukrepov, opredeljenih v sprejetem Akcijskem načrtu za alpsko podnebje 2.0. Pri tem so pomembne vse ravni izvajanja ter medsektorsko sodelovanje, zlasti na presečnih podnebnih temah. To je bila prva razprava v zvezi z izvajanjem večletnega programa dela, ki se bo v času slovenskega predsedovanja nadaljevanja še na temo biotske raznovrstnosti in kakovosti življenja ter sklenila na zadnjem Stalnem odboru v januarju 2025 s povzetkom ključnih aktivnosti.  

Stalni odbor je gostil tudi delegacijo Andov, ki je sledila celotnemu zasedanju in se je na ta način seznanila z delom stalnega odbora.

Predstavniki Andske gorske pobude (angleško Andean Mountain Initiative) so predstavili način njihovega delovanja, prioritetne teme ter v razpravi pojasnili tudi prihodnje načrte. Sodelovanje z gorstvi iz drugih delov sveta je ena od mednarodnih aktivnosti Alpske konvencije, s katero konvencija širi svoje več kot tridesetletne izkušnje in prizadevanja za trajnostni razvoj gora.

Naslednji, 77. Stalni odbor bo v 7. in 8. novembra 2024 v Bolzanu, tematska razprava pa bo osredotočena na izvajanje sprejeta globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 na območju Alpske konvencije in na izvajanje prioritetne teme Večletnega programa dela Alpske konference 2023-2030 »ohranjanje in vrednotenje alpske biotske raznovrstnosti in ekosistemov«.