Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Vlada je sprejela predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog zakona se pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.

Na podlagi prvega odstavka 143. člena Poslovnika Državnega zbora vlada predlaga, da Državni zbor obravnava predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku, saj je njegov sprejem nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo, ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe (DO), oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo z izvajanjem storitev tudi po 1. januarja 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju ostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za DO.

Naslednja pomanjkljivost ZDOsk, ki jo predlog zakona odpravlja, je, da ureja postopen začetek izvajanja pravic do DO. Uvedba DO je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, ZDOsk pa za začetek uporabe pravic določa 1. januarja 2024. Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem DO, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem DO. Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje DO. Glede na to da časovnica, določena v ZDOsk, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja DO, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do DO, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na kasnejše datume.

Sistemsko urejanje DO naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva ZDOsk, ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih, je sprejem predloga zakona nujen, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Predlog novele Zakona o socialnem varstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (predlog novele ZSV), s katerim se med drugim predlaga sprejetje pravne podlage za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in potrebne spremembe za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.

Ena izmed osrednjih sprememb predloga novele ZSV se nanaša na kadrovsko problematiko na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela. Iz izračuna potrebnega dodatnega kadra na centrih za socialno delo, pripravljenega leta 2018, izhaja 81,63 odstotna kadrovska zasedenost. Z dodatnimi 73 zaposlitvami v letu 2019 se je kadrovska zasedenost na centrih za socialno delo skupaj povečala na 87,16 odstotka, med posameznimi centri za socialno delo pa je razpon od 81,36 do 99,10 odstotka strokovnih delavcev, potrebnih za opravljanje vseh zakonsko predpisanih socialnovarstvenih storitev, javnih pooblastil in nalog. Spodbujanje k študiju in usmerjanje k strokovnemu delu z najbolj ranljivimi skupinami ljudi sta pomemben korak k manjšanju primanjkljaja na tem področju dela.

Predlagajo se tudi spremembe nujno potrebne zaradi sprejetja Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 (Program). Z namenom spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki, bodo podprti ukrepi v tega okviru specifičnega cilja Programa. Ukrepi bodo osredotočeni na programe socialnega vključevanja, ukrepe socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, izvajanje ukrepov mreže večgeneracijskih centrov ter večnamenskih romskih centrov, izvajanje aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepe za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem. Sofinanciranje navedenih specifičnih ciljev Programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zaradi česar se sprejema ustrezna pravna podlaga na zakonski ravni.

Upoštevajoč določbe Zakona o državni upravi, ki je del pristojnosti na področju socialnega varstva prenesel na Ministrstvo za solidarno prihodnost, predlog novele ZSV določa tudi popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja dela. Tako se ureja institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi.

Skladno z izvajanjem ukrepov predlog novele ZSV v luči novo sprejetega Zakona o varstvu osebnih podatkov ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov.

Predlog novele ZSV predvideva finančne posledice za državni proračun v višini 700.000,00 evrov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 

Odpoklic članice nadzornega sveta Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.

Vlada je kot ustanoviteljica in edina družbenica Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., na današnji seji sklenila, da s 27. junijem 2023 odpokliče članico nadzornega sveta Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., Gordano Pipan.

Gordana Pipan je 20. junija 2023 podala odstopno izjavo, da zaradi nastopa funkcije državne sekretarke odstopa z mesta članice nadzornega sveta Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o. Skladno z navedenim je minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer, pristojen za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu, podal predlog za njen odpoklic.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo