Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je ob predstavitvi novele v Državnem zboru povedal, da moramo za zmanjšanje ranljivosti slovenskega gospodarstva zaradi močne vpetosti tega v evropske industrijske verige, zastaviti pogumnejšo pot z več znanja, inovacij in dizajna v naših končnih produktih. »Obdobje gospodarske transformacije, ki je pred nami in bo na vrsti področij zahtevalo nove produkte in nove rešitve, moramo izpeljati na način, da bo ta pot predstavljala tudi priložnost za nove slovenske proizvode, rešitve in storitve,« je dejal Frangež in poudaril: »Čas teh velikih gospodarskih sprememb lahko izkoristimo za strukturno izboljšanje naših gospodarskih danosti – pri tem pa imajo ključno vlogo inovacije.«

Hitrejša pridobitev informacij 

Novela Zakona o industrijski lastnini omogoča, da bo odslej Urad za intelektualno lastnino lahko sklenil pogodbe z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev urada. Urad bo na primer sklenil pogodbo z Evropsko patentno organizacijo. S tem bi omogočil prijaviteljem nacionalnih patentnih prijav, da že v nekaj mesecih po vložitvi prijave pridobijo kakovostno informacijo o tem, ali njihov izum izpolnjuje vse pogoje za podelitev patenta.

Če bi urad sklenil ustrezen sporazum, bi lahko nekateri prijavitelji uživali tudi precejšnje finančne olajšave, ki jih omogoča Evropska patentna organizacija. Evropski patentni urad namreč za poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem, kadar je ta vložena preko urada, s katero ima sklenjen sporazum, prijaviteljem prizna finančno olajšavo v višini kar 80 % cene storitve. Kot je ob vladni obravnavi besedila predloga novele izpostavil minister Matjaž Han, bi prijavitelji namesto sedanjih 2.336 evrov plačali le 467 evrov. Ocenjujemo, da bi takšna ureditev lahko veljala za do 400 nacionalnih patentnih prijav letno. Do take finančne olajšave bi bili po pravilih Evropske patentne organizacije upravičeni fizične osebe, univerze in neprofitne raziskovalne ustanove ter mala in srednje velika podjetja.

Dodatnega popusta bi lahko bili deležni prijavitelji nacionalne patentne prijave (za katero bi poizvedbo o stanju tehnike že naredil Evropski patentni urad), kadar bi za isti izum vložili še evropsko patentno prijavo po Evropski patentni konvenciji ali mednarodno patentno prijavo.

Hitrejša in cenejša upravna postopka razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke

Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena dva nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. Zdaj tečejo ti postopki le pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, po novem pa bodo potekali tudi pred Uradom za intelektualno lastnino. Slednje bo odločanje pospešilo, saj bo o primerih odločalo več organov in se bo tako obremenitev teh zmanjšala. Kompleksnejše primere, ki so povezani s kršitvijo pravic iz znamke, bo še naprej reševalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Usklajevanje zakonodaje s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente in Evropsko patentno konvencijo

Zakon je po novem usklajen tudi s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki ga je Slovenija že ratificirala in je začel veljati 1. junija letos. »Enotno sodišče za patente bo tako reševalo spore v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom in klasičnim evropskim patentom, pri čemer bo imela sodba učinek v 17-ih državah članicah Evropske unije, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju,« je povedal državni sekretar Matevž Frangež in dodal, da strankam zato ne bo več treba vlagati tožb v vsaki državi posebej, zagotovljena bo tudi večja pravna varnost: »O veljavnosti in kršitvi teh patentov bo odločalo eno sodišče in ne vsako nacionalno sodišče posebej.«

Slovensko sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani) bo še naprej pristojno za spore glede nacionalnih patentov in v prehodnem obdobju tudi za klasične evropske patente, če se bodo njihovi imetniki odločili za izključitev pristojnosti Enotnega sodišča za patente. Zato je pomembno, da določamo pravice, ki jih daje patent, in omejitve teh pravic enako, kot so določene s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente.

Zato je zakon usklajen tudi z nekaterimi določbami Evropske patentne konvencije, predvsem glede pogojev za podelitev patenta. Tako smo namreč zagotovili enotno razlago teh pogojev in povečali pravno varnost.

Druge spremembe

Novela še določa, da bo Urad za intelektualno lastnino po uradni dolžnosti razglasil za ničnega evropski patent, vpisan v nacionalni register, kadar je evropski patent razveljavljen pri Evropskem patentnem uradu. Tako zagotavljamo večjo pravno varnost.

Novela omogoča tudi, da imetnik evropskega patenta, pri katerem Evropski patentni urad iz formalnih razlogov ni registriral enotnega učinka, kljub temu pri Uradu za intelektualno lastnino vpiše evropski patent v register patentov, ki bo učinkoval kot nacionalni patent.

Novela omogoča dodatne načine, s katerimi bi imetnik nacionalnega patenta lažje ohranil veljavnost patenta po desetem letu trajanja. Novela uvaja še nekaj drugih sprememb, med drugim skrajšuje objektivni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi in uvaja enotno tarifo zastopnikov.

Zakon bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.