Slovensko morje je z vidika upravljanja razdeljeno na šest morskih teles. Škocjanski zatok in Koprski zaliv sta močno preoblikovani vodni telesi, območja Lazaret - Ankaran in Žusterna - Piran sta vodni telesi s pretežno skalnim, Piranski zaliv in območje teritorialnega morja pa s pretežno sedimentnim morskim dnom.

Ekološko stanje slovenskega morja je sicer dobro ali zelo dobro. Kemijsko stanje je dobro. Kemijsko stanje v bioti pa kaže na slabo stanje zaradi prekomerne prisotnosti živega srebra in bromiranih difeniletrov v ribah oziroma školjkah.

Za slovensko morje je še značilna visoka biotska raznolikost, tako z vidika življenjskih okolij kakor tudi z vidika vrst.

V prejšnjem stoletju sta bili pomembnejši onesnaževali hranila in fosfati, zato je bila pomembna izgradnja kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav vzdolž obale in rek, ki se iztekajo v vode ter ukrepi za zmanjšanje rabe fosfatov v detergentih.

V novejšem času pa so habitati in združbe obalnega morja ogrožene predvsem zaradi fizičnih posegov v obalnem pasu, pomorskega prometa in sprememb, ki so povezane s klimatskimi dogajanji. Te grožnje se sicer do sedaj ne odražajo v slabši oceni ekološkega stanja, pač pa vplivajo na nekatere vidike vrednotenja biodiverzitete.

Za dobro stanje morskega okolja in ohranjanje funkcij in struktur ekosistemov v njem je potrebno ohranjati neoporečno morsko dno.

Morska gladina se viša. V obdobju 1960–2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm na leto, v zadnjih 20 letih pa v povprečju 4,4 mm na leto.

Brez infrastrukturnega prilagajanja lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo
vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale.

Do vnosa tujerodnih organizmov prihaja tudi v slovenskem morju, največkrat zaradi pomorskega prometa, ko se organizmi prenašajo z izmenjavo neprečiščenih balastnih voda in obrastjo plovil. Najpogosteje te organizme najdemo v pristaniščih, mandračih in marinah, kjer je manj domorodnih živalskih in rastlinskih tekmecev, medtem ko v naravnih območjih prevladujejo domorodni organizmi.

Kakovost 21 kopalnih voda vzdolž slovenske obale je odlična, z izjemo vode v Kopališču Žusterna, ki je zaradi onesnaženja v letu 2019 ocenjena kot zadostno.

Podvodni hrup škoduje morskim organizmom, povzroča motnje v komunikaciji, spremembe v obnašanju ter celo fizične poškodbe živali.

Morski odpadki so prisotni tudi v slovenskem morju. Odpadki pristanejo na obali in prihajajo v morsko okolje z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda, morskim ribištvom, plovbo ter turističnimi in prostočasnimi dejavnostmi kot tudi z rečnim vnosom. Po drugi strani mikroplastika prehaja v morje med drugim z izlivi meteornih in komunalnih odpadnih voda kot tudi z rečnimi vnosi in se lahko kopiči v morskih organizmih.

Da bi ohranjali stanje morja:

• spoštujmo pravila na varovanih območjih,
• namesto plovil na motorni pogon, ki so namenjena zabavi, izberimo plovila na vesla ali veter,
• plovila sidramo samo na območjih namenjena sidranju,
• ko gremo v morje bodimo spoštljivi z zavedanjem da vstopamo v domovanje morskih organizmov,
• odpadno embalažo in druge odpadke odložimo v zabojnike za odpadke,
• v WC školjke ne zlivamo ostankov kemičnih in nevarnih snovi ali olj ter ne mečemo higienskih odpadkov,
• vodo v domovih uporabljamo racionalno in varčno.

Podrobneje smo temo morja predstavili v sedmem poglavju (na straneh od 138 do 268) Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (pdf, 95 MB).