Ministra sta izmenjala poglede na varnostne razmere v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu, pozornost sta namenila tudi modernizaciji oboroženih sil obeh držav.

Ministra Marjan Šarec in Angelo Tîlvăr sta dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju ocenila kot prijateljsko in brez odprtih vprašanj, pri čemer državi sodelujeta predvsem v okviru vojaških vaj Zavezništva in v regionalnih pobudah. Romunija od leta 2018 sodeluje v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Slovenija pa se bo vključila v delovanje mednarodnega Evro-Atlantskega centra za odpornost v Bukarešti. Romunija je ob lanskem požaru na Krasu Sloveniji priskočila na pomoč z dvema ploviloma Spartan C-27J, za kar se je minister Šarec romunskemu kolegu uvodoma zahvalil. Minister Angelo Tîlvăr pa je Sloveniji čestital za nedavno izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Državi uspešno sodelujeta tudi v regionalnih Pobudi za sodelovanje obrambnih ministrstev jugovzhodne Evrope ter v Pobudi za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo. Ministra sta se strinjala, da je mogoče dvostransko sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju med Slovenijo in Romunijo v prihodnje še okrepiti.

V pogovoru o mednarodnih operacijah in misijah je minister Marjan Šarec izpostavil velik slovenski angažma, v okviru katerega za Republiko Slovenijo strateško pomembna ostaja regija Zahodnega Balkana, kjer v operacijah KFOR (angleško: The Kosovo Force) in EUFOR Althea (angleško: European Force Althea) povečujemo tako vojaške kot civilne prispevke s projekti civilno - vojaškega sodelovanja za podporo lokalnim skupnostim. Kot je poudaril minister Šarec, smo zelo dejavni v zavezniških odvračalno-obrambnih aktivnostih, in sicer Okrepljene prednje prisotnosti (angleško: enhanced Forward Presence – eFP) na vzhodnem krilu Nata, saj so Slovenski vojaki že šest let del bojne skupine eFP v Latviji, nekaj enot pa smo že napotili v Aktivnost okrepljene pozornosti (angleško: enhanced Vigilance Activities – eVA) na Slovaško. V Nemčiji naši vojaki usposabljajo pripadnike ukrajinske vojske v okviru Misije Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini. Ker smo v jugovzhodnem operativnem področju Nata, želimo, kot je pojasnil slovenski minister, v drugi polovici leta 2024 naše enote iz Slovaške premestiti. Poudaril je, da bomo verodostojno podprli zavezniško odvračanje in obrambno držo ter zmogljivosti hitrega odzivanja EU. 

V pogovoru o varnostnih razmerah v Ukrajini sta se ministra strinjala, da bosta imeli ključno vlogo v procesu podpore Ukrajini politična volja in enotnost. Skorajšnji vrh v Vilni mora zagotoviti konkretne rezultate za poglobitev naše praktične, pa tudi politične podpore Ukrajini, pri čemer »bo ključno, da se osredotočimo na nujne potrebe Ukrajine z nadgradnjo celovitega paketa pomoči v dobro premišljen dolgoročni mehanizem,« je poudaril Minister Šarec. Romunskemu kolegu je predstavil vse oblike pomoči naše države Ukrajini in povedal, da se bomo tudi v prihodnje v skladu z zmožnostmi odzivali na njene potrebe. Minister Šarec je v pogovoru izpostavil pomen dolgoročne stabilnosti Zahodnega Balkana za Evropo z evroatlantsko perspektivo za države v regiji ter verodostojen in učinkovit širitveni proces. Zato Slovenija poglablja varnostno in obrambno sodelovanje z državami v regiji, pri čemer so naša prednostna področja hibridne grožnje, kibernetska varnost in vojaška mobilnost ter krepitev odpornosti regije.

V nadaljevanju sta ministra izmenjala informacije o modernizaciji oboroženih sil obeh držav. Pri tem je slovenski minister na kratko predstavil posodobitev strateških in načrtovalskih dokumentov, dvig načrtovanih obrambnih izdatkov, ki so za leti 2023 in 2024 načrtovani v višini 1,35 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) oziroma 1,44 odstotka BDP, in izvajanje Natovih ciljev glede zmogljivosti. Kot je povedal, sta tu prednostni nalogi vzporedni razvoj srednje pehotne bataljonske skupine in srednjega bataljona za bojno izvidništvo, dodatne nacionalne prednostne naloge pa so tudi sistemi zračne obrambe, helikopterske zmogljivosti, nabava dodatnega taktičnega transportnega letala srednjega dosega in krepitev zmogljivosti kibernetske obrambe.

Na Youtube kanalu Ministrstva za obrambo si lahko ogledate video posnetek sprejema ministra Tîlvărja na Ministrstvu za obrambo.