Voditelji so se enotno zavezali k nadaljnji finančni, gospodarski, humanitarni, obrambni in diplomatski podpori Ukrajini. Glede članstva države v zvezi Nato je premier poudaril, da je za to predvsem pomemben trajen mir. “Nihče si želi dolgotrajne vojne, saj se nestabilnost širi navzven. Osnovno vodilo je iskanje priložnosti za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru,” je v izjavi za medije poudaril premier.

Voditelji EU so z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom razpravljali tudi o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino. Po besedah dr. Goloba pri tem zaenkrat ni predvidena širitev shem podpore, ampak kako obstoječe zaobjeti pod enoten dežnik. “Gre za iskanje ravnovesja med ukrepi EU in Nata”, je poudaril. Slovenija se zavzema za nadaljevanje podpore pri obrambi kritične infrastrukture Ukrajine, pri njeni obnovi ter pri tem, da država deluje normalno.

Največ pozornosti so voditelji držav članic EU namenili vprašanju migracij, konkretno kako naj se Unija sooči z migracijskimi izzivi, da bo pri tem uspešna, upravljanje z migracijskimi tokovi pa bolj učinkovito. Slovenija zagovarja načelo solidarnosti, po besedah predsednika vlade pa je bil enoten zaključek voditeljev, da je v prvi vrsti treba najti celovite skupne rešitve zunaj evropskih meja, torej še preden migranti vstopijo v EU. "Vprašanja migracij se moramo v EU lotevati skupaj in solidarno, če želimo, da bomo pri tem uspešni in da uspemo presekati delovanje organiziranih kriminalnih, tihotapskih združb. Dolžni smo pomagati Zahodnemu Balkanu, zato sem na tokratnem vrhu v EU predlagal večjo vključitev Frontexa v regiji", poudarja predsednik vlade.

Na pobudo Slovenije je Evropski svet tudi ponovno poudaril, da je polno in nedvoumno zavezan perspektivi Zahodnega Balkana za članstvo v EU ter podpira pospešitev pristopnega procesa in s tem povezane reforme. Voditelji so obsodili nedavne nasilne incidente na severu Kosova in pozvali k takojšnji umiritvi razmer. Predsednik vlade je poudaril, da je potrebno na Kosovu čim prej ponoviti občinske volitve, na katerih morajo sodelovati tudi Srbi. Zatem pa bo po njegovih besedah primeren čas za vzpostavitev skupnosti srbskih občin. "Mislim, da je to sestavljen proces. Če bosta obe strani šli v to z iskrenimi nameni, potem je ta cilj dosegljiv," je dejal predsednik.

Evropski svet je v strateški razpravi in tudi sprejetih sklepih ponovno potrdil večplasten strateški pristop EU do Kitajske, v skladu s katerim je ta država hkrati partnerica, konkurentka in sistemska tekmica. Kljub temu, da imata Evropska unija in Kitajska različna politična in gospodarska sistema, so konstruktivni in stabilni odnosi v interesu obeh. “Kitajska je tako pomembna, tudi gospodarska velesila, da moramo z njo imeti aktiven dialog. In Slovenija si bo prizadevala tako na bilateralni kot na multilateralni ravni, da se ta dialog okrepi in da poskuša Evropa najti svoje mesto tudi znotraj tega dialoga s Kitajsko in da se pri tem poskuša obnaša čimbolj neodvisno”, je še povedal premier.
Evropski svet se je seznanil tudi z napredkom pri krepitvi evropske konkurenčnosti in produktivnosti ter pri tem posebno pozornost namenil poglobitvi Enotnega trga, krepitvi industrijske politike in zmanjševanju strateških odvisnosti. Predsednik vlade dr. Golob pri tem izpostavlja, da med odpravo ovir na Enotnem trgu spada tudi odprava nadzora na notranjih mejah. Zaradi pospešitve dvojnega prehoda Evropske unije na zeleno in digitalno gospodarstvo je Evropski svet pozval k nadaljevanju zakonodajnega dela, tako da bi se delo na različnih predlogih zaključilo pred koncem sedanjega zakonodajnega cikla.