Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (angleško Institute for Management Development – IMD) za leto 2023 zasedla 42. mesto med 64. državami, kar je štiri mesta slabše kot lani. Letne spremembe v uvrstitvi do šest mest so sicer na lestvicah konkurenčnosti pričakovane in običajne – Slovenija je nihala tudi v preteklih letih.  Za štiri mesta ali več sta letos nazadovali tudi dve izmed naših najpomembnejših partneric Avstrija in Hrvaška. Nemčija in Madžarska pa celo za sedem mest.

»Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov in preskrbovalnih verig s surovinami in energenti ter visoka inflacija v Vzhodni Evropi,« je ob robu današnjega parlamentarnega odbora za gospodarstvo povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Slovensko gospodarstvo je tesno vpeto v globalno dogajanje. Spremembe in pretresi na globalnem nivoju v zelo kratkem času vplivajo na mednarodno trgovino, finančne tokove, razvoj in prenos tehnologij in nenazadnje tudi na pretok delovne sile med državami. »Naša izvozna usmerjenost je ena naših največjih prednosti, a tudi naša največja ranljivost,« pravi minister in dodaja: »Izzivi, s katerimi se soočamo, so skupni. Slovenija lahko hitro uvaja sistemske rešitve, kar je odlična priložnost, da smo del rešitve teh izzivov in ne zgolj sledilci. Prav zato nenehno primerjamo zdravje našega gospodarstva z evropskim in svetovnim.«

»Naše gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, na policah pa je relativno malo naših izdelkov. Prodajamo in izvažamo predvsem polizdelke in material, kar pa v večjem obsegu ne prinaša velike dodane vrednosti. Želimo si sprememb!« je bil jasen minister Han, ki je obenem spomnil, da izvajamo celo vrsto aktivnosti, da bi zagotovili pogoje zanje. Med drugim je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že povečalo obseg razvojnih sredstev, ki jih bo objavilo v tem letu iz začetno napovedanih 304,9 milijona evrov na 339,2 milijona evrov – dodatna sredstva bomo namenili za podporo zagonskim in hitro rastočim podjetjem ter inovativnim podjetjem. Lani in letos smo kot odziv na energetsko krizo, rusko-ukrajinsko vojno ter motnje v dobavah surovin namenili 440 milijonov evrov nepovratnih pomoči.

Z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize smo na ministrstvu razpisali eno milijardo evrov pomoči, ter pred tem z Zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina še 80 milijonov evrov pomoči gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo skupaj s SID banko do konca leta omogočilo tudi 258 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov.

»Na ministrstvu verjamemo, da bomo z ohranjanjem tovrstnih spodbud tudi v prihodnje zagotavljali stabilno poslovno okolje v katerem se bo naše gospodarstvo lahko še naprej razvijalo v pozitivni smeri. A ocenjujemo, da zgolj ohranjanje iste smeri in tempa za prihodnost ne bo zadostovalo,« je dejal minister Han. »Za gospodarsko uspešnost bomo morali zagotoviti nadpovprečno rast produktivnosti, prepolovitev inflacije ter spodbuditi investicijski cikel gospodarstva,« pravi minister Han ter napoveduje, da bo nujna tudi sprememba poslovnih modelov v podjetjih, kjer izpostavlja uvedbo digitalnih platform.

V minulem letu smo tako že vlagali v področja, kjer moramo iskati naše priložnosti v prihodnje. Za digitalno preobrazbo gospodarstva smo namenili kar 44 milijonov evrov, za krepitev ekosistema za krožno gospodarstvo in uvajanje krožnih poslovnih modelov v malih in srednje velikih podjetjih pa 20 milijonov evrov. Poleg tega smo raziskave in razvoj v podjetjih spodbudili s skoraj 75 milijoni evrov javnih sredstev, investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost pa smo spodbudili tudi z javnim razpisom vrednim skoraj 100 milijonov evrov.

Minister je izpostavil še nekaj ključnih aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji produktivnosti in s tem konkurenčnosti našega gospodarstva. »Poleg pomembnih korakov k lažjemu zaposlovanju tujcev je nujno nasloviti  problem motivacije in usposabljanja zaposlenih v številnih branžah, kar kliče po nujnosti sprememb menedžerskih praks, vrednot in poslovnega okolja.« Dodatno bo potrebno izboljšati podporo bančnih in finančnih storitev pri financiranju podjetij tudi na strani komercialnih bank ter narediti ključne korake v izboljšanju infrastrukture in povezljivosti Slovenije s svetom. Da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino „inovacijskih sledilcev“ na ravni Evropske unije, pa bo treba okrepiti tudi znanstveno infrastrukturo.  Pomemben doprinos k temu področju bo prinesla uveljavitev novega zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer je minister Han znova pozdravil ustanovitev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.