Ob tem želimo, zlasti zaradi vrste tudi posrednih kritik, spomniti, da so se plače zaposlenih v zdravstvu, torej tudi zdravnikov, zvišale pred kratkim oziroma letos že dvakrat – najprej januarja in nato še aprila, zdravnikom za od 2 do 5 plačnih razredov oziroma za od 8 do 20 odstotkov, ob čemer se njihove delovne obveznosti niso povečale.

Pregled podatkov za obdobje od oktobra 2021, ko so vlada in sindikati sklenili sporazum o (med drugim) uskladitvi osnovnih plač za 4,5 odstotka, pa do aprila letos kaže, da so se plače zdravnikov in zobozdravnikov v povprečju zvišale za 4,46 plačnega razreda oziroma za 17,84 odstotka, kar na letni ravni pomeni 80,8 milijona evrov.

Spomnimo, da so bili zaposleni v preostalih dejavnostih javnega sektorja letos aprila deležni zgolj 4-odstotnega zvišanja osnovnih plač oziroma zvišanja za en plačni razred, kar že sodi v okvir odprave plačnih nesorazmerij.

Če kaj, potem prav opisana dejstva odgovarjajo na vprašanje, ki si ga postavljajo v glavnem odboru FIDES-a, kaj pomeni, da je zdravstvo prioriteta.

Zaradi vseh navedenih dejstev na Ministrstvu za javno upravo upamo in verjamemo, da bo sindikat še naprej sodeloval v dialogu o oblikovanju zdravstveno-socialnega plačnega stebra. Ob tem želimo poudariti, da vladna stran kljub večkratnim pozivom ni prejela približevalnega predloga FIDES-a, pač pa sindikat vztraja pri svojem izhodiščnem predlogu, ki predvideva zvišanje izhodiščnih plač zdravnikov in zobozdravnikov za od 21,6 do 122 odstotkov glede na trenutno veljavne uvrstitve. Hkrati predlagajo ohranitev višine dodatkov na zdajšnji ravni, poleg tega predlog FIDES-a ne vsebuje vrednotenja posebnih pogojev dela (PPD), kar bi predlagana plačna zvišanja in s tem finančni učinek še zvišalo. Ocenjena vrednost predloga sindikata FIDES je približno 400 milijonov evrov.