Poročilo o vladavini prava v državah članicah EU tako kot prejšnja leta zajema pregled na štirih področjih:

• neodvisnost pravosodja,
• nacionalni okvir za boj proti korupciji,
• pluralizem in svoboda medijev ter
• institucionalne zadeve in ravnovesje vej oblasti.

Dodatno je v poročilo za leto 2023 vključena ocena Evropske komisije o izpolnjevanju lanskih priporočil, katerih namen je pomoč pri pripravi reformnih ukrepov na področjih, kjer so priporočene izboljšave.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo v svoji koordinacijski vlogi pozvalo pristojne resorje pozvalo k pripravi odziva na ugotovitve Evropske komisije in predlogov ukrepov za uresničevanje priporočil ter rokov za njihovo izvedbo. Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob objavi poročila poudarila, da spoštovanje vladavine prava ostaja ena od ključnih prednostnih nalog te vlade. "Pozitiven ton letošnjega poročila in dejstvo, da je Slovenija od lani med vsemi državami članicami dosegla največji napredek, jasno govorita o tem, da je vlada s pravimi potezami uspela Slovenijo vrniti nazaj med države, ki odločno spoštujejo vladavino prava - temeljno vrednoto EU. Veseli me, da smo zaradi tega prepoznani kot bolj verodostojni partnerji in kot država, ki se je vrnila v samo jedro EU. Slovenija sicer izjemno ceni proces evalvacije, ki za nas - kot državo, ki ji vladavina prava veliko pomeni - predstavlja pomembno spodbudo za rast in napredek, saj gre navsezadnje za področje, na katerem nihče ni popoln in vedno obstaja prostor za napredek," je še dodala ministrica.

Splošna ocena za Slovenijo

Evropska komisija je v poročilu za Slovenijo ocenila, da je bil v letu 2023 dosežen napredek na več področjih ter da so v celoti ali večji meri izpolnjena priporočila o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, parlamentarnih preiskavah ter neodvisnem upravljanju in uredniški neodvisnosti javnih medijev. S potrditvijo sprememb Zakona o javnih financah konec junija v Državnem zboru je izpolnjeno tudi priporočilo o potrebnih jamstvih za proračunsko avtonomijo neodvisnih organov. Kakovost slovenskega pravosodnega sistema se je izboljšala, nadaljuje se tudi priprava nove protikorupcijske strategije.

Poleg pozitivnih rezultatov je Evropska komisija ugotovila tudi nekatere pomanjkljivosti, in sicer na področju boja proti korupciji, kjer resen izziv predstavlja nizka raven uspešnega pregona korupcije na visoki ravni, vključno z dolgotrajnostjo sodnih preiskav in sojenj. Po oceni Evropske komisije je potreben napredek tudi pri vprašanju zaščite novinarjev. V reformi imenovanja sodnikov je treba zagotoviti jamstva za neodvisnost pravosodja. Prav tako je Evropska komisija pozvala k ureditvi vprašanja povišanja prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.

Neodvisnost pravosodja

"Veseli me, da je na področju pravosodja opazen napredek v primerjavi z letom 2022, da so bila rešena nekatera pomembna vprašanja, kot na primer povečanje sredstev državnemu tožilstvu, da se zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji še naprej povečuje," je poudaril državni sekretar dr. Igor Šoltes. Evropska komisija pozdravlja predvideno reformo glede prenosa pooblastil za imenovanje sodnikov z Državnega zbora na predsednika republike. Poročilo o vladavini prava izpostavlja tudi vprašanje dviga oziroma ureditve sodniških plač, do katerega se je pretekli teden opredelilo tudi Ustavno sodišče RS. Da bi odpravila protiustavnost si Vlada RS prizadeva, da se nove rešitve pripravijo čim prej. Neodvisnost sodnikov je namreč bistvena predpostavka zagotavljanja varstva pravic oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih.

Svoboda in pluralnost medijev

Na področju svobode in pluralnosti medijev se Slovenija še vedno sooča z izzivi, kljub temu pa so opazna prizadevanja za vzpostavitev prijaznejšega okolja za medije. Prav tako je bil ugotovljen napredek pri omogočanju delovanja civilne družbe.

"Evropska komisija je izpostavila številne pozitivne premike na področju medijev. V celoti smo upoštevali lanska priporočila za okrepitev neodvisnega upravljanja in delovanja javnih medijev. Z novim Zakonom o RTV Slovenija smo zmanjšali neposreden vpliv politike na naš največji javni medij, prav tako smo znova vzpostavili financiranje in nemoteno delovanje Slovenske tiskovne agencije. Čakajo nas pa še ukrepi na področju zaščite novinarjev, omejevanja sovražnega govora in spodbujanja pluralizma, ki jih bomo vključili v prenovljeno medijsko zakonodajo," je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Nacionalni okvir za boj proti korupciji

Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve z ostalimi deležniki dejavno sodelujeta s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki pripravlja osnutek prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije. Povečala so se sredstva, namenjena državnemu tožilstvu in Policiji, tako kot sredstva za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije. Z novim zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) so vzpostavljeni dodatni mehanizmi za zaznavanje in odpravo kršitev predpisov v delovnem okolju, vključno s korupcijo.

Boj proti korupciji je ena od prednostnih nalog mandata ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja: "Takoj po prihodu na ministrstvo februarja letos sem podpisal usmeritve in obvezna navodila Policiji za prednostno obravnavanje korupcijskih kaznivih dejanj. Delujemo v smeri, da je preiskovanje teh kaznivih dejanj strokovno, hitro in učinkovito." Minister je ob tem poudaril, da se moramo zavedati, da samo z represivnimi ukrepi napredka na tem področju ne moremo doseči. "Pomembno je ozaveščanje vsakega posameznika in družbe kot celote, da izkoreninimo korupcijo, ki zavira napredek sodobne družbe in spodkopa zaupanje v delovanje države," je še povedal minister.

Nadaljnje dejavnosti v zvezi s poročilom

Vlada Republike Slovenije se bo s poročilom Evropske komisije za Slovenijo predvidoma seznanila na 57. redni seji vlade, ki bo potekala jutri, 6. julija 2023. Evropska komisija pa bo poročilo predstavila na julijskem zasedanju Sveta EU za splošne zadeve.