Proračunski prihodki so bili v polletju po prvih podatkih za 85 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje. Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj enako oziroma 0,4 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – v prvem polletju se ga je v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta.

Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz dohodnine. Ti so se okrepili za 1,4 odstotka na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, ki sta izničila negativne učinke sprememb dohodninske zakonodaje in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih krijemo iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč v obravnavanem obdobju zvišala za 58 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvem polletju znašali 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To je posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot leto prej pri poračunu za leto 2021.

Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej beležimo tudi rast pobranih trošarin na tobak.

Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1 odstotka na 326 milijonov evrov, prihodki iz Evropske unije pa za 11,4 odstotka na 473 milijonov evrov. Pri slednjih do razlike prihaja zato, ker smo lani za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov.

Investicije se še naprej krepijo – zanje smo iz državnega proračuna v prvem polletju namenili 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 979 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot lani. K rasti so med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence, to rast pa je zahvaljujoč še vedno ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov, za katere smo lani še izplačali sredstva iz državnega proračuna, letos pa ne več.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar je sicer 5,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferi v zdravstveno blagajno, v okviru katerih smo med drugim financirali storitve, opravljene poleg rednega obsega zdravstvenega programa.

Izdatki za subvencije so narasli za 29,7 odstotka na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela zasebna podjetja in zasebniki, ki smo jim pomagali zaradi energetske krize.