Dokument za obdobje do leta 2026 in do leta 2030 naslavlja ukrepe za zmanjšanje in blaženje energetske revščine, kazalnike za spremljanje izvajanja ukrepov, odgovorne nosilce izvajanja ukrepov in opredelitev virov finančnih sredstev za izvedbo ukrepov.

Osnutek dokumenta je v javni obravnavi do 31. avgusta 2023.

Na podlagi Uredbe o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev (Uradni list RS, številka 132/2022) ministrstvo, pristojno za energijo, pripravi in Vladi Republike Slovenije predlaga ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja energetske revščine v triletnem akcijskem načrtu v skladu s cilji iz celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Strokovna podlaga za pripravo Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine je poročilo v okviru projekta Preučitev in strokovne podlage za razvoj ukrepov za boj proti energetski revščini.

Za zmanjševanje energetske revščine sta za leto 2030 zastavljena dva dolgoročna cilja, ki sta usklajena s predlogom posodobitve NEPN (zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti med 3,8 odstotka in 4,6 odstotka in izvedba najmanj 3500 naložb na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov pri energetsko revnih gospodinjstvih). Cilja temeljita na predpostavki, da bodo za njuno doseganje vzpostavljeni ustrezni pogoji za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta (zagotovljena sredstva, kadri za vzpostavitev in delovanje načrtovane sheme za zmanjševanje energetske revščine). Opredeljeni so tudi glavni cilji do leta 2026, ki se navezujejo na dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu. Opredeljeni so tudi kratkoročni cilji do leta 2026, ki se navezujejo na dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu.

Za zmanjševanje energetske revščine se prednostno izvaja ukrepe energetske učinkovitosti, s katerimi se zmanjšujeta raba energije in emisije toplogrednih plinov ter izboljšujejo bivalni pogoji. S tem se zasleduje tudi evropsko smernico »energetska učinkovitost na prvem mestu« (energy efficiency first). Akcijski načrt ohranja že obstoječe ukrepe (npr. spodbude Eko sklada za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, skupne ukrepe pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti, svetovanje mreže ENSVET energetsko revnim) in jih nadgrajuje s shemo za zmanjševanje energetske revščine. Ta predstavlja ključni sklop ukrepov tega akcijskega načrta in povezuje stalno razpoložljivost finančnih spodbud za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) za energetsko revne z vzpostavitvijo projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami, ki bo energetsko revnim poleg spodbud zagotavljala celostno multidisciplinarno pomoč (tehnična, socialna in osebna pomoč) na enem mestu, vključno z energetskim svetovanjem in informiranjem. Slednje bo na regionalni ravni potekalo preko neformalnih mrež za informiranje in ozaveščanje. Del nalog projektne pisarne predstavlja tudi stalno informiranje članov teh mrež, ki naj bi bile oblikovane z namenom čim bolj ciljno usmerjenega in učinkovitega informiranja energetsko revnih.

Leta 2023 bo objavljen nov poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti, ki se financira iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, drugače pa bo izvajanje obstoječih ukrepov potekalo brez večjih sprememb. V obdobju 2024–2026 je nato načrtovana postopna vzpostavitev sheme za zmanjševanje energetske revščine, kot pilotni projekt z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje v dveh regijah, izbranih v skladu s postopkom za izbiro pilotnih regij. Hkrati bo izvajanje vseh obstoječih ukrepov v vseh drugih regijah še naprej potekalo na enak način kot do sedaj. Od leta 2027 dalje je delovanje sheme predvideno v primeru pozitivnih izkušenj v pilotnih regijah v polnem obsegu v vseh regijah, s čimer se bo na nacionalni ravni razbremenilo projektno pisarno, energetsko revnim pa omogočilo informiranje, svetovanje in podporo bližje domu.

Krovni organizacijski ukrep predstavlja sosvet za energetsko revščino, posvetovalno in usmerjevalno telo, ki celostno spremlja in obravnava energetsko revščino, in ima tako pomembno vlogo pri zagotavljanju pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo za vse.

Akcijski načrt nadaljuje z ostalimi ukrepi za zmanjševanje energetske revščine in ukrepi za blaženje energetske revščine – to so ukrepi, ki so usmerjeni v trenutno razbremenitev energetsko revnih, običajno s finančno pomočjo pri plačilu stroškov energije.

Potrebna sredstva za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta za obdobje 2024−2026 so ocenjena na 35,99 milijonov evrov. Glavna vira sredstev sta Sklad za podnebne spremembe (približno 24 milijonov evrov) in Kohezijski sklad (približno 15 milijonov evrov), od leta 2026 dalje pa tudi Socialni sklad za podnebje na ravni EU.

Akcijski načrt predlaga sistem ustrezne organizacijske strukture za izvajanje ukrepov preko projektnih pisarn z regionalnimi svetovalnimi točkami, neformalnih mrež za informiranje in ozaveščanje in sosveta za energetsko revščino. Izvajanje ukrepov v načrtovanem obsegu iz akcijskega načrta in doseganje zastavljenih ciljev sta mogoča zgolj z zagotovitvijo ustreznih kadrovskih in finančnih pogojev.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge na osnutek dokumenta posreduje na obrazcu za pripombe na e-naslov: gp.mope@gov.si najkasneje do 31. avgusta 2023.