Ministri so v skupnem delu opravili razpravo o pričakovanjih EU glede prihodnje Podnebne konference Združenih narodov (COP28), ki bo potekala decembra letos v Dubaju, tokrat tudi nekoliko globje o energetskih dimenzijah. Slovenija se strinja, da si mora EU prizadevati za doseganje čim večjega in enakomernega napredka na področjih blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter glede usklajevanja finančnih tokov s cilji Pariškega sporazuma. Ključnega pomena je, da vse pogodbenice, predvsem pa največji onesnaževalci znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov (TGP) v tem kritičnem desetletju. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi obnovljivi viri energije in druge nizkoogljične tehnologije ter ukrepi na področju energetske učinkovitosti. Minister Kumer je v razpravi poudaril še vlogo Slovenije kot sopredsedujoče skupini vzhodnoevropskih držav pri iskanju konsenza o predsedujoči in gostiteljici COP29 leta 2024.

Ministri, pristojni za energijo, so v ločenem delu najprej opravili razpravo o zagotavljanju odprte strateške avtonomije EU. V luči cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in opustitve rabe fosilnih goriv ruskega izvora je treba ustvariti spodbudnejše okolje za povečanje proizvodnih zmogljivosti EU glede ogljično nevtralne tehnologije, ki so potrebne za učinkovito doseganje energetsko-podnebnih ciljev EU. Slovenija te napore pozdravlja, ob tem pa skupaj z več drugimi opozarja, da morajo ti ukrepi temeljiti na spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.

V okviru druge razprave so se ministri dotaknili vprašanj, povezanih z izzivi pri vzpostavitvi digitaliziranega in integriranega energetskega trga. Ministri so se tako osredotočili predvsem na vprašanja v zvezi z zagotovitvijo večje prožnosti energetskega sistema, boljšega čezmejnega povezovanja, shranjevanja energije ter odziva na strani povpraševanja. Izpostavili so potrebo po fleksibilnih omrežjih ter izpostavili izzive pri financiranju tega.

Minister Kumer se je ob robu zasedanja udeležil tudi neformalnega sestanka Jedrskega zavezništva oz. sestanka podobno mislečih držav članic, podpornic jedrske energije. Ministri so ob tem na Evropsko komisijo naslovili skupno izjavo, v kateri so pozvali k večji podpori jedrski energiji v Evropski uniji.