Na današnjem uvodnem zasedanju Severnoatlantskega sveta (NAC) na ravni voditeljev z indo-pacifiškimi partnerji ter predstavniki Evropske unije se je premier zahvalil vsem članicam zavezništva Nato, ki so glasovale za Slovenijo kot nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (VS ZN). Predsednik vlade je izpostavil, da je vojna v Ukrajini prizadela celoten svet, nedavno glasovanje za nestalno članico Slovenijo pa kaže, da globalna skupnost razume, kaj se dogaja v Evropi. Da je prevladal evropski in ne ruski narativ, je pomembno sporočilo za evroatlantsko skupnost. "Slovenija bo kot bodoča članica Varnostnega sveta Združenih narodov naredila vse, kar je v naši moči, da pridemo do miru v Ukrajini čim prej," je poudaril dr. Golob.

Sledilo je, po besedah predsednika vlade, "zgodovinsko" prvo zasedanje Sveta Nato–Ukrajina na ravni voditeljev, na katerem je kot enakopravni član sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Mislim, da je to najboljši dokaz, kako močna je podpora vseh članic Nata prizadevanjem Ukrajine v njenem pravičnem boju proti agresorju in za dosego miru. Sporočilo enotnosti je tisto, ki je najpomembnejše," je dodal premier. Izpostavil je vlogo predsednika Zelenskega kot posameznika pri tem, da je Ukrajini uspelo zdržati rusko agresijo. Slovenija je Ukrajini na pomoč priskočila med prvimi in bo po navedbah dr. Goloba še naprej pomagala skladno s svojimi zmožnostmi – tako z opremo za civilne namene, kot so medicinski pripomočki in razminiranje, kot z opremo za dvojno uporabo.  

Glede varnostnih zagotovil za Ukrajino je premier dejal, da lahko Slovenija več kot pri varnostnih zagotovilih pripomore k iskanju miru. Tudi ta zagotovila lahko stopijo v veljavo šele, ko bo dosežen mir.

Ob robu vrha se je predsednik vlade dr. Robert Golob srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. Poljska je namreč glavno logistično vozlišče za dostavo donacij Ukrajini, prek katere je šla tudi vsa dosedanja slovenska pomoč. V zvezi s tem se je dr. Golob zahvalil predsedniku Dudi za odlično sodelovanje poljske strani in zanesljivost pri zagotavljanju te pomembne podpore. Prav tako je izrazil zadovoljstvo Slovenije nad aktivnim angažmajem Poljske na Zahodnem Balkanu, kjer v operaciji KFOR sodeluje s kontingentom 250 vojakov. Sogovornika sta se dotaknila tudi varnostnih razmer v Belorusiji ter izmenjala poglede glede Zahodnega Balkana.

Podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila srečanja ženskih voditeljic "Leadership Matters", ki ga je gostila posebna predstavnica generalnega sekretarja zveze Nato za ženske, mir in varnost Irene Fellin. "Potrebujemo več žensk na odgovornih položajih. Me, ki imamo privilegij, da lahko danes soodločamo, moramo to omogočiti tudi drugim ženskam. Mislim še posebej na trpeče, a pogumne ženske v Ukrajini, ki se ne vdajo. Omogočiti jim moramo, da bodo lahko soodločale o prihodnosti povojne Ukrajine," je dejala ministrica Fajon in pozdravila sodelovanje civilne družbe na vrhu Nata.

Ministrskim kolegicam je predstavila tudi prizadevanja Slovenije na področju Agende ženske, mir in varnost (Women, Peace and Security – WPS) znotraj Nata. "Slovenija je vidno prispevala k ustrezni vključitvi uresničevanja WPS agende v Natov strateški koncept in aktivno sodeluje v neformalni Skupini prijateljic 1325 v Natu," je še dejala zagovornica slovenske feministične zunanje politike.

Minister za obrambo Marjan Šarec, ki se je na vrhu v Vilni med drugim udeležil neformalnega zasedanja NAC na ravni ministrov za obrambo, je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad potrditvijo zgodovinskega paketa obrambnih načrtov za krepitev kolektivne obrambe zavezništva. Zagotovil je, da bo Slovenija z ustreznim prispevkom prevzela svoj delež bremena. Slovenski prispevek bo terjal nadaljnjo izgradnjo zmogljivosti, ki bo morala biti podprta z ustreznimi viri. Le tako bodo odpravljene kritične vrzeli in bo izboljšana pripravljenost za soočanje z vse zahtevnejšimi varnostnimi izzivi. Minister je opozoril tudi na pomen Zahodnega Balkana in potrebo po spremljanju varnostne situacije ter pripravljenosti za ohranjanje miru in stabilnosti.

Ob robu se je minister Šarec srečal s poveljnikom Nata za transformacijo (SACT) generalom Phillipom Lavignem. Sogovornika sta največ pozornosti namenila organizaciji Natovega inovacijskega izziva (Nato Innovation Challenge), ki ga bo Slovenija gostila jeseni skupaj z Zavezniškim poveljstvom za transformacijo (ACT). Njegov namen je spodbuditi razpravo o zagotavljanju najboljših praks za ustrezno odzivanje na krizne situacije. Dogodek bo predstavljal odlično priložnost za sodelovanje in povečanje prepoznavnosti slovenske akademske in raziskovalne sfere ter slovenskih podjetij. Ministrstvo namreč že zdaj poskuša v modernizacijo Slovenske vojske in v razvoj njenih zmogljivosti vključiti domače strokovnjake in podjetja. Slovenija za raziskave in razvoj v prihodnje načrtuje nameniti 2 % obrambnega proračuna.