Na konferenci so se zbrali politiki, znanstveniki, predstavniki organizacij civilne družbe, akademiki, mediji, strokovnjaki in podjetja iz zasebnega sektorja z namenom, da na področju etike znanosti razpravljajo o razvoju mednarodnih standardov na  in pripravijo trdne temelje za etični okvir upravljanja nevrotehnologije, ki bo omogočil napredek na tem področju  poter hkrati varoval in spodbujal človekove pravice in temeljne svoboščine. Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da so, kljub ogromnemu potencialu nevrotehnologije, zakonske regulacije etičnih in družbenih vidikov tehnologij, kakršna sta nevrotehnologija in umetna inteligenca, nujne. 

Ministrica dr. Stojmenova Duh je, poleg namestnice generalnega direktorja Unesca za družbene in humanistične vede Gabriele Ramos, španske državne sekretarke za digitalizacijo in umetni inteligenco Carme Artigas, podsekretarke Čila za znanost, tehnologijo, znanje in inovacije Caroline Gainza in izvršne direktorice Centra za četrto industrijsko revolucijo v Saudovi Arabiji Basme Al-Buhairan, v sklopu konference sodelovala na zasedanju na visoki ravni kjer so se osredotočili predvsem na politične ukrepe in mednarodno sodelovanje. 

Na zasedanju so udeleženke razpravljale o priložnostih in izzivih nevrotehnologije, njeni uporabi na nacionalni ravni ter o vlogi Unesca pri reševanju izzivov, povezanih z nevrotehnologijo in njenim upravljanjem. Ministrica dr. Stojmenova Duh je na konferenci zagovarjala stališče, da nevrotehnologija ponuja izjemne priložnosti za razumevanje delovanja možganov, izboljšanje zdravja ljudi, njihovih kognitivnih sposobnosti in kakovosti življenja, vendar predstavlja tudi izzive, zato je ključnega pomena, da njen razvoj temelji na etiki, pravičnosti, odgovornosti in vključevanju. “Etična načela in spoštovanje človekovih pravic je treba vgraditi na sam začetek razvoja novih tehnologij. Zato potrebujemo tesno sodelovanje med vladami, podjetji, raziskovalci, akademiki in civilno družbo na svetovni ravni. Dialog, ki ga imamo na globalni ravni, je treba razvijati med vsemi deležniki digitalnega ekosistema tudi na nacionalni ravni, “je povedala ministrica in dodala, da imajo mednarodne organizacije, kot je Unesco, pomembno vlogo pri pripravi skupnih etičnih smernic in predpisov na svetovni ravni ter krepitev zmogljivosti in izmenjave znanja. Prav tako je izpostavila, da Slovenija močno podpira delo Mednarodnega odbora za bioetiko pri Unescu o etičnih vprašanjih nevrotehnologije in se zavzema za vzpostavitev skupnega  etičnega. 

»Menimo, da bi morale vse mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, tesno sodelovati. Zato bomo v začetku prihodnjega leta skupaj z Unescom organizirali svetovni forum o etiki v umetni inteligenci, na katerega bomo povabili predstavnike mednarodnih organizacij, da bi poiskali skupne rešitve za izzive etike in zanesljivosti umetne inteligence,« je še dodala. 

»Nevrotehnologija ima ogromen potencial za zmanjšanje posledic resnih nevroloških motenj, kot so epilepsija, Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen in možganska kap. Strah pred novimi tehnologijami, kot je umetna inteligenca, nas ne bi smel ustaviti pri njihovi uporabi, saj so to orodja, ki povečujejo učinkovitost in inovativnost ter lahko v večji meri izboljšajo kakovost našega življenja. Vendar jih je treba oblikovati pregledno in odgovorno. Slovenija se zato zavzema za vzpostavitev trdnih etičnih in pravnih okvirov za preprečevanje zlonamerne uporabe umetne inteligence na področju nevrotehnologije,« tako je ministrica dr. Stojmenova Duh povzela stališče Slovenije ob zaključku zasedanja.