Na sejo so bile povabljene tudi zunanje strokovnjakinje dr. Anica Mikuš Kos, dr. Darja Zorc Maver, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, in dr. Mateja Hudoklin, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki so predstavile svoje poglede in izkušnje na temo varnega in spodbudnega učnega okolja.

Dr. Mojca Juriševič, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, je kot izhodišče za razpravo uvodoma predstavila razmišljanja v okviru 2. podskupine na temo varnega in spodbudnega učnega okolja. Med drugim je poudarila, da je področje varnega in spodbudnega učnega okolja temeljno izhodišče za šolo, za kakovostno življenje, za odraščanje otrok in mladostnikov ter za učenje.

Mag. Simona Rogič Ožek, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, je spregovorila o inkluzivni naravnanosti kot pomembnem vidiku varnega in spodbudnega učnega okolja. Med drugim je poudarila, da koncept inkluzije razumemo kot tisti koncept, ki opredeljuje pogoje, pristope in načine izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, s katerimi se zagotavlja, da se vsi otroci in mladostniki počutijo vključene in se učijo v skladu s svojimi potenciali. Za razliko od pojma integracije - ki ga lahko razumemo bolj ozko in pomeni usmerjanje raznolikih otrok v redne šolske programe – gre pri inkluziji za vključenost otrok z vidika doživljanja vključenosti in počutja otrok samih.

Dr. Katja Košir, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, je spregovorila o socialnem in čustvenem učenju ter odnosni kometentnosti. Poudarila je, da je ključno, da se v šoli zagotavljajo priložnosti za sistematično procesno razvijanje tudi socialnih in čustvenih kompetenc. Po njenih besedah podatki z mednarodnih raziskav in tudi izkušnje s pedagoške prakse nakazujejo, da je bilo to področje v Sloveniji v zadnjem času zapostavljeno.

Dr. Janez Krek, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, je med drugim predstavil predloge za dopolnitev vzgojnega načrta šole, in sicer:

• vzgojne načrte bi morali vzpostaviti po celotni vertikali;
• razširiti koncept (in ime): vzgojni, podporni in poučevalni načrt;
• okrepiti krog kakovostnega snovanja in evalviranja vzgojnega načrta;
• stalna strokovna podpora samoevalvaciji zunanjih strokovnih institucij;
• dopolnjevanje kakovosti dela na tem področju s stalnim strokovnim izobraževanjem.

Dr. Anica Mikuš Kos je med drugim povedala, da le 25 odstotkov učencev v šolah prejme potrebno strokovno pomoč, medtem ko ostalih 75 odstotkov te pomoči ne prejme. Kot državljanka bi si želela, da bi šole v večji meri vzgajale otroke za človečnost. Kot je dejala, je veliko pomoči posameznim otrokom in posameznim dejavnostim, ni pa usmeritve v spreminjanje celotne klime etosa šole.

Dr. Darja Zorc Maver je poudarila, da se stiske otrok povečujejo, premalo pa je strokovnih institucij, kjer bi ti otroci dobili pomoč. Pomembno je, da si današnjo šolo ne predstavljamo le kot šolo znanja, ampak prostor, ki se senzibilno približa potrebam vsakega otroka in postane človečna šola. Kot je povedala, pade na današnjega učitelja veliko odgovornosti, pridobljeno strokovno znanje mu lahko lajša nekaj teh bremen.

Dr. Mateja Hudoklin je med drugim poudarila, da moramo biti usmerjeni v to, v kakšne odrasle želimo otroke vzgajati in s kakšnimi veščinami jih želimo opolnomočiti. Pri tem se ne smemo osredotočiti le na kognitivno in storilnostno področje, ampak želimo celostno zrele ljudi, ki bodo dobro sodelovali drug z drugim in v dobro nas vseh.  

V nadaljevanju je sledila razprava, kjer so sodelujoči na seji delovne skupine med drugim poudarili pomembno vlogo staršev pri vzgojnem ukrepanju šole, pri čemer pa njihova vloga ne sme iti na račun strokovne avtonomije učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Sogovorniki so se strinjali, da se šole danes soočalo z ogromno množico predpisov, smernic in navodil ter strategij. Potrebno bi bilo iti v smeri manj je več ter pustiti šolam in učiteljem strokovno avtonomijo. Ob skrbi za tvegane skupine otrok pa ne smemo pozabiti na nadarjene in večinsko populacijo otrok. Treba je stremeti k uresničevanju potencialov vseh otrok, je bilo med drugim slišati v razpravi.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena v torek, 22. avgusta, kjer bo osrednja tema poklicno in strokovno izobraževanje. Jeseni pa bo delovna skupina organizirala tudi javne razprave na temo gimnazijskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja, varnega in spodbudnega učnega okolja ter bralne pismenosti.