Aktualna predsednika slovenske in hrvaške vlade sta na tretjem skupnem srečanju govorila o krepitvi sodelovanja med državama, energetiki, nezakonitih migracijah in razmerah na Zahodnem Balkanu. Podpisala sta sporazum o sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, resorna ministra pa solidarnostni sporazum za zagotovitev zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
 
Dr. Golob je po srečanju s hrvaškim kolegom v Banskih dvorih dejal, da sta si Slovenija in Hrvaška blizu. Zahvalil se je za podporo pri glasovanju za Slovenijo kot nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov in čestital Hrvaški za vstop v schengensko območje in sprejem evra. Izrazil je zadovoljstvo, da sta predsednika vlad obeh držav po 20 letih priprav podpisala sporazum o dostopnosti Splošne bolnišnice Izola za prebivalce iz dela hrvaške Istre. Kot je izpostavil slovenski premier, se izolska bolnišnica vrača v staro vlogo in bo z danes podpisanim sporazum nudila pomembno podporo nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja za del Istrske županije.
 
Sklenitev dvostranskega sporazuma predstavlja temelj za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe v čezmejnem območju Istrske županije in Obalno-kraške regije. Gre za mesta Umag, Novigrad in Buje ter občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj. V tem območju živi okoli 320 tisoč prebivalcev, v času turistične sezone pa se število lahko podvoji. Na podlagi sporazuma bodo prebivalci in obiskovalci tega območja lahko dostopali do storitev nujne medicinske pomoči in zdravljenja v izolski bolnišnici.
 
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in Davor Filipović, hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj, sta ob robu obiska v Banskih dvorih podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Sporazum ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z uredbo EU.
 
Celoten mehanizem solidarnostne pomoči se aktivira kot zadnja možnost države članice po tem, ko je že izvedla vse ukrepe za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina. "Današnji podpis meddržavnega sporazuma o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom ima velik pomen. Gre za še enega v vrsti primerov dobre prakse pri poglabljanju odnosov med državama," je ob podpisu dokumenta povedal minister Kumer. "S sporazumom Slovenija dobiva alternativne poti za oskrbo s plinom, hvala Hrvaški za korak solidarnosti," je ministra v izjavi za javnost v Banskih dvorih dopolnil dr. Golob.
 
Predsednika vlad dr. Golob in Plenković sta se na uradnem obisku dotaknila tudi vprašanja nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu. Slovenija bo nadaljevala s podporo ukrepom za preprečevanje nedovoljenih migracij, pri varovanju zunanjih meja EU pa vidi ključno vlogo agencij in boljši izkoristek enot evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex.
 
Predsednik vlade pri upravljanju migracij zagovarja odprt dialog in pravi, da se mora Evropa za učinkovito spopadanje z migracijami usmeriti navzven, v reševanje v državah izvora in tranzitnih državah. Za območje Zahodnega Balkana se je zavzel za usklajeno delovanje in sodelovanje najprej na ravni policij: "Slovenska policija zelo dobro sodeluje s policijo Bosne in Hercegovine ravno zato, da bi nezakonite migracije poskušali omejiti. Pravo vrednost lahko Frontex pokaže takrat, ko bo na celotni zahodno balkanski migracijski poti upravljal z nacionalnimi policijami." Na drugi strani je dr. Golob prepričan, da bi Frontex svoje delovanje moral okrepiti vzdolž celotne zahodno balkanske migracijske poti, tudi v Srbiji in BiH, ključnima tranzitnima državama. Pozdravil je odločitev Hrvaške o sprejemu šestih svetovalcev Frontexa, zadolženih za vračanje nezakonitih migrantov.
 
Glede sodelovanja na področju jedrske energije je slovenski premier prepričan, da "lahko državi najdeta nekatere rešitve na področju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bodo v korist obeh držav." Premier verjame tudi, da je projekt JEK 2 v skupnem interesu obeh držav – z vidika prebivalstva in gospodarstva. Hrvaško stran je zato o fazi projekta JEK 2 ne le seznanil, temveč tudi povabil k udeležbi. Slovenija je sicer zainteresirana za sodelovanje v projektu nadgradnje terminala LNG na Krku, prek katerega bi plin prek Slovenije tekel do Avstrije in naprej do Bavarske. Voditelja sta se v Zagrebu zavzela za medsebojno krepitev gospodarskih, energetskih in prometnih vezi.
 
V zvezi z mejnim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško je predsednik vlade jasno izrazil, da sedanja vlada stališča ni spremenila. Katerikoli vodja izvršilne oblasti je zavezan spoštovanju arbitražne razsodbe o meji in njeni implementaciji. "Mišljenja nisem spremenil, niti ga ne morem. Spoštujemo stališče Vlade Republike Hrvaške, toda za nas se arbitraža mora izvesti," je dodal dr. Golob. Implementacija arbitraže je v našem nacionalnem interesu, medtem ko bi hrvaška stran iskala drugačne rešitve. 
 
V drugem delu obiska se je predsednik slovenske vlade sestal tudi s predsednikom Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem, s katerim sta izmenjala poglede na razmere v regiji in se zavzela za krepitev stabilnosti.
 
Predsednik vlade je svoj prvi uradni obisk na Hrvaškem zaključil v hrvaškem parlamentu, kjer ga je sprejel predsednik sabora Gordan Jandroković. Sogovornika sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za krepitev medsosedskih odnosov in sodelovanja.