Ideja o ustanovitvi stalnega mednarodnega kazenskega sodišča je zorela od začetka delovanja Organizacije združenih narodov. Po sojenju v Nürnbergu in Tokiu ter na podlagi izkušenj z delovanjem ad hoc sodišč, med drugim za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, je po večletnih usklajevanjih Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela odločitev o diplomatski pogajalski konferenci v Rimu. Na pogajanjih med 15. junijem in 17. julijem 1998 so sodelovali predstavniki več kot 160 držav, predstavniki specializiranih agencij, programov in delovnih teles Organizacije združenih narodov, mednarodnih organizacij in številnih organizacij civilne družbe.

Mednarodno kazensko sodišče je pristojno za preiskovanje in pregon storilcev genocida, vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in agresijo. Njegova pristojnost je komplementarna, saj so za izvajanje kazenske jurisdikcije za mednarodna hudodelstva primarno pristojne države. Pred kratkim uspešno pogajana Ljubljansko-haaška MLA konvencija (angleško Mutual Legal Assistance Treaty - MLA), o mednarodnem sodelovanju na področju mednarodnih kaznivih dejanj bo državam omogočila uspešnejši pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Mednarodno kazensko sodišče dopolnjuje njihovo kazensko jurisdikcijo in se lahko aktivira v primeru, ko države tega nočejo ali ne morejo storiti. Mednarodno kazensko sodišče ugotavlja individualno kazensko odgovornost, torej odgovornost posameznikov. Države pogodbenice Rimskega statuta imajo dolžnost polno sodelovati s sodiščem, v primeru napotitve s strani Varnostnega sveta pa tudi vse ostale države.

Mednarodno kazensko sodišče ima več organov, in sicer sodišče v ožjem pomenu (18 sodnikov), tožilca, tajnika in sekretariat. Države pogodbenice so zastopane v skupščini, katerega posebno predstavniško telo za pomoč med zasedanji skupščine je urad.

Žrtve hudodelstev, ki so pri teh kaznivih dejanjih običajno zelo številne, imajo na podlagi Rimskega statuta pomembno vlogo. Lahko sodelujejo v postopku pred sodiščem od samega začetka, sodišče pa jim lahko dosodi odškodnino. V okviru sodišča deluje poseben Sklad za žrtve, ki je financiran s prostovoljnimi prispevki, namenjenimi pomoči žrtvam in njihovim družinam.

Rimski statut je bil nekajkrat spremenjen, tako da je razširil dejanja, ki sodijo med vojna hudodelstva oziroma hudodelstva zoper človečnost (na primer uporaba nekaterih orožij, stradanje, inkriminacija tudi v primeru nemednarodnih oboroženih sporov). Leta 2010 so bili na revizijski konferenci v Kampali sprejeti amandmaji, ki so med drugim uvedli pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za kaznivo dejanje agresije. Današnji dan zaznamuje tudi peta obletnica aktivacije veljavnosti Kampalskih amandmajev za kaznivo dejanje agresije (2018).

Slovenija je aktivno sodelovala na pogajanjih v Rimu in v Kampali ter je pogodbenica Rimskega statuta. Ratificirala je vse dosedanje spremembe statuta in redno prispeva v Sklad za žrtve. Članica urada je bila do sedaj trikrat, letos pa je nominirala tudi kandidatko za sodnico.

Rimski statut je začel veljati 1. julija 2002. Ta dan štejemo za dan nastanka Mednarodnega kazenskega sodišča. Do sedaj je Rimski statut podpisalo 137 držav, na podlagi ratifikacije oziroma sprejetja pa ima 123 držav pogodbenic.

Na spletni strani Organizacije združenih narodov je danes možno spremljati slovesno obletnico.