Na slovesnem dogodku, ki je potekal na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN), je sodelovalo 123 držav pogodbenic Rimskega statuta, več drugih držav opazovalk in mednarodnih organizacij, predstavniki civilne družbe in posamezniki, ki so pomembno prispevali k ustanovitvi stalnega mednarodnega kazenskega sodišča. Med slavnostnimi govorniki so bili še predsednik sodišča Piotr Hofmański, nekdanji kanadski minister za zunanje zadeve Lloyd Axworthy, državna podsekretarka v zunanjem ministrstvu Italije Maria Tripodi v imenu Italije kot gostiteljice pogajalske konference v Rimu, glavni pravni svetovalec OZN Miguel de Serpa Soares, nekdanji vodja Koalicije za Mednarodno kazensko sodišče William R. Pace in predsednica Upravnega odbora Sklada Mednarodnega kazenskega sodišča za žrtve Minou Tavarez Mirabal.

Državni sekretar Štucin je na okrogli mizi, ki je bila namenjena razpravi o načinih za zagotavljanje stalne in trajnostne podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču, med drugim predstavil sprejetje Ljubljansko-haaške konvencije 26. maja 2023, ki bo zapolnila pravno praznino na področju ureditve in zagotavljanja pogojev za sodelovanje na področju preiskovanja in pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja držav pogodbenic s sodiščem in sodelovanja OZN, predvsem Varnostnega sveta.

Državni sekretar Štucin je sodeloval tudi na stranskem dogodku z naslovom "Mednarodno kazensko sodišče in kaznivo dejanje agresije: v obrambi Ustanovne listine Združenih narodov", na katerem je poudaril potrebo po razpravi o nadgradnji določb Rimskega statuta glede kaznivega dejanja agresije. S tem bi omogočili enake pogoje za uveljavitev pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za vsa štiri hudodelstva (genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija).