Udeleženci letošnjega foruma v okviru Ekonomsko-socialnega sveta razpravljajo o učinkovitih ukrepih za pospešitev okrevanja po koronavirusni bolezni (covid-19), o političnih smernicah za celovito izvajanje Agende 2030 in ciljih trajnostnega razvoja na vseh ravneh.

Ministrica je v panelu splošne razprave z naslovom "Krepitev zagona za vrh SDG leta 2023: preobrazba za hitrejše izvajanje ciljev trajnostnega razvoja« predstavila prizadevanja Slovenije pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer je izpostavila ukrepe v koordinaciji Ministrstva za javno upravo. Navedla je, da je Slovenija že od samega začetka zavezana doseganju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Ta ključni dokument, ki naslavlja splošne in konkretne cilje trajnostnega razvoja, so sprejeli svetovni voditelji na vrhu Združenih narodov septembra 2015. 193 držav, članic Organizacije združenih narodov (OZN), pa si skupaj prizadeva za zagotavljanje vzdržljivosti našega sveta, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti ter dostojnega življenja.

Ministrica je navedla, da se Slovenija skupaj z drugimi državami sooča z zapletenimi in nujnimi izzivi, ki zahtevajo popolno sodelovanje vseh delov družbe. Ob tem je dodala, da je Slovenija cilje trajnostnega razvoja vključila v Strategijo razvoja Slovenije 2030, ki v središče postavlja kakovostno življenje za vse, predvsem z mislijo na naslednje generacije. »Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je odgovornost vseh nas, zato je globalno partnerstvo med vladami, gospodarstvom, znanostjo in civilno družbo izjemnega pomena za dosego večine ciljev do leta 2030,« je poudarila Ajanović Hovnikova ter dodala, da pri krepitvi uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja igrajo pomembno vlogo tudi organizacije civilne družbe in nevladne organizacije. Dodatno pa je treba v proces uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja vključiti tudi mlade.

Ministrica je spomnila na pomembnost vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, Informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) in opremo, ki je tesno povezana s pametno preobrazbo. Izpostavila je, da bodo pri doseganju podnebnih in okoljskih ciljev, odzivanju na krize, ki se vrstijo ena za drugo, ter oblikovanju boljše prihodnosti ključno doprinesle tudi inovativne izboljšave, predvsem v smeri procesov modernizacije ter priprave predpisov, ki so utemeljeni in preverjeni na inovacijah. Stroka in državna uprava morata medseboj sodelovati, tudi s pomočjo boljše in na podatkih temelječe zakonodaje. Pri tem pa je navedla tudi prizadevanja za krepitev kompetenc javnih uslužbencev, ki so ključnega pomena pri zagotavljanju kakovostnih in učinkovitih javnih storitev.

V zaključni misli je ministrica poudarila proaktivno sodelovanje in podporo Slovenije v procesu preobrazbenih ukrepov za hitrejše izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, vključno z reševanjem družbenih in okoljskih izzivov s sistemskim inovativnim pristopom v partnerstvu s Climate KIC.

Na političnem forumu je 40 držav predstavilo svoje nacionalne prostovoljne preglede izvajanja Agende 2030, med njimi tudi Romunija. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je v okviru romunskega predstavitvenega poročila zastavila tudi vprašanje o sodelovanju med mladinskimi mrežami in javno upravo v preteklih petih letih v luči doseganja ciljev trajnostnega razvoja ter o načinih doprinosa mladinskih mrež pri uresničevanju Agende 2030 v Romuniji.