Ogled je potekal ob spremstvu civilne zaščite (vodja strokovne službe civilne zaščite Cerkno Stanko Močnik), gasilcev, župana Občine Cerkno Gašperja Uršiča ter strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine (vodja enota Nova Gorica Ernesta Drole). Partizansko bolnico Franjo sta delegaciji razkazala direktor Mestnega muzeja Idrija dr. Miha Kosmač in vodja enote muzeja v Cerknem Milojka Magajne skupaj z oskrbniki. Vsi omenjeni so bili tudi prvi na terenu, poskrbeli so za prve informacije in fotografije s terena, prav tako so poskrbeli za prvo oceno in predlog nujnih ukrepov za omejitev nadaljnje škode. Gasilci in civilna zaščita so v času ujme reševali življenja ljudi na Cerkljanskem, sedaj pa sanirajo celotno prizadeto območje, vključno z zaledjem Partizanske bolnice Franja.

Splošno stanje spomeniškega območja v soteski Pasice je zelo slabo. Poškodbe so ugotovljene na dostopni poti vse od parkirišča do barak v soteski. Narasla voda je odnesla material s poti in ustvarila globok in težko prehoden graben, na poti pa je odložila veliko odpadnega materiala. Varnostne ograje, mostiči in brvi so bili uničeni ali pa so resno poškodovani. Od včeraj je zasilno urejen dostop do bolnice, vendar ta ostaja skorajda neprehoden in zaprt za javnost. 

Povsem uničene so tri barake, in sicer rentgen, kuhinja in električna centrala. Odneslo je tudi celotno elektrarno. Kjer je skozi barake tekla voda, je ostalo veliko mulja in blata, prisotna je vlaga, celoten teren je razmočen. Nedotaknjena je ostala le baraka številka 9, ki je tudi v neurju leta 2007 ostala nepoškodovana. Tam so začasno deponirani večji predmeti in oprema barak, ki bodo v prihodnjih tednih preneseni na varno v dolino, kot so bili že izvirni muzejski predmeti, ki so ob tokratni ujmi ostali na mestu.

»Nujno potrebna je sanacija varnostnih naprav, kot so lovilne mreže in zaplavne pregrade. Vse to je predpogoj za začetek sanacije barak. Zaledje morajo pregledati strokovne službe in izdelati projektno nalogo,« sta bila jasna vodja strokovne službe civilne zaščite Cerkno Stanko Močnik in direktor muzeja dr. Miha Kosmač.

Idrijski muzej je skupaj z Občino Cerkno že zaprosil za pomoč, skupaj s Civilno zaščito in cerkljanskimi gasilci bodo v prihodnjih dneh izvedeni prvi interventni ukrepi čiščenja materiala iz dveh zaplavnih pregrad, ki še grozijo bolnici.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je poudarila pomembnost Partizanske bolnice Franja. »Od petka zelo podrobno spremljamo tragično dogajanje in smo v stiku z vsemi vpletenimi. Ob tem se moram prav posebej zahvaliti za požrtvovalno delo vsem – Civilni zaščiti, Mestnemu muzeju Idrija in njegovi enoti Cerkno, Zavodu za varstvo kulturne dediščine in občini. Bolnica Franja ni le spomenik državnega pomena, ampak naša najpomembnejša kulturna dediščina, ki v našem kolektivnem spominu predstavlja upanje in solidarnost, tudi v času najhujše vojne vihre. Navezanost na ta spomenik je velika, kar kaže tudi izjemen odziv javnosti. Bolnico Franjo vsi nosimo v srcu. Gre za kraj v ozki, neprehodni soseski, ki je v nemogočih pogojih negoval partizane in partizanke, celo sovražnikove vojake. Tukaj so pomagali številne negovalke in negovalci, vodila pa jo je partizanka zdravnica Franja Bojc Bidovec. Pri tem je sodelovalo tudi lokalno prebivalstvo, na kar je še danes živ spomin. Na Ministrstvu za kulturo smo se takoj odzvali, naša zaveza je, da bolnico Franjo obnovimo. K sanaciji škode bomo na vladi pristopili celostno, skupaj z vsemi pristojnimi službami.« 

»Partizanska bolnica Franja je simbol ljudskega odpora in humanega nad nasiljem vojn in zato je njena vrednost danes pomembna za vse generacije. Franja presega nacionalno dediščino, njene vrednote nesebične pomoči in solidarnosti jo postavljajo za simbol dediščine celotne Evrope. Zato je toliko bolj pomembno, da se Franjo danes zaščiti in poskrbi za obnovo, ki bo naravnana trajnostno ter vključevala sodelovanje tako lokalnih kot državnih sogovornikov,« je poudarila tudi državna sekretarka za kulturo v kabinetu predsednika vlade dr. Kaja Širok.

Slovenska vojna partizanska bolnica Franja je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno od decembra 1943 do maja 1945 delovala v težko dostopni soteski Pasice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Bolnica se imenuje po Franji Bojc Bidovec, zdravnici in upravnici te bolnišnice, po kateri je bolnica ime dobila že med vojno. Poleg glavnega oddelka v soteski Pasice, ki je bil namenjen težjim ranjencem, je bilo v ožji in širši okolici še več manjših oddelkov za lažje ranjence. Poleg slovenskih ranjencev so v Franji zdravili tudi borce drugih narodnosti. Med njimi so bili Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Zdravili so tudi Avstrijca, sovražnikovega vojaka, ki je v bolnišnici dočakal konec vojne. Vse to je v Franjo prineslo multikulturnost in predvsem solidarnost, h kateri so prispevali tudi bližnji prebivalci. Partizanska bolnica Franja je bila leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, od leta 2001 je na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine. Leta 2015 je dobila tudi znak evropske dediščine.