Trenutno veljavni sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v ESI namreč velja do konca leta 2024, zato je potreben dogovor glede nadaljnjega članstva Slovenije v tej pomembni mednarodni organizaciji. Delegacija ESE se v Sloveniji mudi prav z namenom pregleda dosedanjega dela Slovenije in stanja industrije na področju vesoljskih tehnologij ter določitve nadaljnjih potrebnih korakov do polnopravnega članstva.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je po delovnem srečanju poudaril: »Naša podjetja so že dokazala, da lahko uspešno delujejo na področju vesoljskih tehnologij. Zato je čas, da tudi Slovenija v prihodnjem letu naredi korak naprej in nadgradi svoje članstvo v ESI iz pridruženega v polnopravno. Slovenija je na dobri poti, da opravi vse potrebno za polnopravno članstvo in ga bo tudi upravičila s svojim delom.«

Vesoljski sektor v zadnjih sedmih letih, odkar je Slovenija pridružena članica ESE, beleži hitro rast. »Na razpisih ESE so slovenska podjetja podpisala več kot 70 pogodb, na podlagi česar pridobljena sredstva v okviru programov ESE presegajo vplačana sredstva Slovenija. Sodelovanje z ESO je za slovenska podjetja pomembno iz dveh razlogov: prvič, ker lahko sodelujejo pri večjih skupnih razvojnih projektih, pridobivajo znanje in kontakte, ter drugič, ker sodelovanje z ESO predstavlja tudi referenco, ki podjetjem in institucijam omogoča pridobivanje komercialnih poslov,« je izpostavil minister Han.

»Vesoljski sektor je vsekakor sektor prihodnosti, čeprav se sliši to še tako nemogoče. Vesoljski sektor namreč niso samo astronavti in rakete, ampak so te tehnologije vpete v znanost, gospodarstvo, medicino, telekomunikacije, okolje in še bi lahko našteval. Imamo številna uspešna podjetja, ki na račun slovenskega pridruženega članstva v ESI pridobivajo posle in sodelujejo pri pomembnih mednarodnih projektih,« je poudaril Han. Dejstvo je, da povprečen Evropejec dnevno uporablja storitve in aplikacije, pri katerih sodeluje vsaj 40 satelitov.

Minister je bil zadovoljen z mnenjem ESE o opravljenem delu: »Vesel sem, da je delegacija ESE pohvalila opravljeno delo Slovenije in tudi osnutek nove strategije, ki jo pripravljamo na ministrstvu in bo sprejeta predvidoma do konca letošnjega leta.«

Spodbujanje rasti vesoljskega sektorja je ena od prioritet ministrstva in slovenske vlade. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je bila zato lani ustanovljena Slovenska vesoljska pisarna, vlada je sprejela Zakon o vesoljski dejavnosti, ministrstvo pa pripravlja Slovensko vesoljsko strategijo, ki jo namerava sprejeti predvidoma do konca leta. Slovenija tudi krepi bilateralno sodelovanje s ključnimi državami na področju vesolja (Italija, Francija, Nemčija, ZDA). Med največjimi uspehi na področju vesolja pa se Slovenija lahko pohvali, da ima v vesolju tri satelite – izstrelitev četrtega je načrtovana za prihodnje leto, v Nordijskem centru Planica deluje Esina človeška centrifuga, kjer se bodo v hipoksičnem okolju izvajale raziskave v ležečem stanju (angleško bed rest). Te bodo pomembne tako za ohranjanje zdravja astronavtov med prihodnjimi misijami v vesolje kot tudi za ljudi na Zemlji in razvoj Sentinel Huba, orodja za lažjo uporabo satelitskih podatkov za opazovanje Zemlje, ki se uspešno uporablja na globalni ravni.

Geraldin Naja, direktorica pristojna za komercializacijo, industrijo in konkurenčnost pri ESI je pohvalila napredek Slovenije: »Čeprav je Slovenija geografsko majhna, so njeni uspehi na področju vesoljskih tehnologij in vesolja veliki«. Ob tem je izpostavila prednosti Slovenije: »Politična zavezanost Slovenije vesoljskim dejavnostim dokazuje, da je vesolje lahko resnično za vse. To je Slovenija zagovarjala tudi med svojim predsedovanjem Svetu EU. Kljub svoji majhnosti je Slovenija v okviru sodelovanja z ESA uspešno razvila nacionalno vesoljsko industrijo, ki dejavno prispeva k mednarodnemu razvoju vesolja in je že izstrelila več lastnih nacionalnih satelitov. Trenutno je Slovenija z relativno majhnimi naložbami z delom podjetja Synergise razvila ključne kompetence na področju storitev nižje v verigi, ima vodilna podjetja na trgu na področju testne opreme, kot je Dewesoft, in povečuje svoje kompetence na področju satelitske strojne opreme prek podjetij, kot je Skylabs.«

Ob tem je poudarila pomembnost nadaljnjih korakov: »V prihodnje bodo potrebne dolgoročne naložbe v vesolje in jasna vesoljska strategija, ki jo Slovenija trenutno pripravlja. To je potrebno, da bo lahko razvijala tehnološke zmogljivosti višje v verigi in širila uporabo aplikacij v okviru vlade, njenih agencij in industrije v korist vsega prebivalstva.«

Direktorica Naja je glede članstva Slovenije poudarila: »V imenu ESA čestitam Sloveniji za njeno vodilno vlogo pridružene članice in se veseli nadaljnjega uspešnega in vzajemno koristnega sodelovanja. Z namenom krepitve sodelovanja z ESO je Slovenija lani skoraj podvojila finančni prispevek v programe ESE. To omogoča nadaljevanje sodelovanje podjetjem in institucijam, ki z ESO že sodelujejo, kakor tudi novim podjetjem, ki razvijajo inovativne in komercialno zanimive tehnologije in produkte, a se običajno ne ukvarjajo z vesoljem - kot na primer pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, robotika in podobno. Glede na nadpovprečno uspešnost slovenskih podjetij pri pridobivanju projektov ESE glede na ostale članice, pomenijo vlaganja v programe ESA gospodarski multiplikator.«

Polnopravno članstvo RS v ESI

ESA ima na področju razvoja vesoljskih tehnologij in aplikacij pomembno vlogo. Na ministrski konferenci ESA novembra lani so države članice v programe ESE vplačale rekorden znesek (to je 16,9 milijarde evrov) in ji dodelile mandat, da oblikuje ambiciozen vesoljski program. Ta bo upošteval spremembe na področju vesoljskih tehnologij, omogočal večjo udeležbo privatnih akterjev, podpiral vključevanje malih in srednjih  podjetij ter zagotavljal možnost razvoja znanosti. 

Sektor vesolja beleži hitro rast, multiplikativnih učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje so visoki, sektor pa pomembno vpliva tudi na zeleni digitalni prehod in razvoj raziskovalne dejavnosti.

S polnopravnim članstvom v ESI bodo imela slovenska podjetja in institucije dodatne možnosti sodelovanja z ESO zlasti v okviru obveznega znanstvenega programa. V tem programu je ključna tudi komercialna komponenta. Gre za izredno pomemben program v ESI, ki nudi osnovo za ostale programe. Ima dva ključna cilja, in sicer: zagotoviti najboljša možna orodja za ohranjanje konkurenčnosti Evrope na področju vesolja ter prispevati k trajnosti evropskih vesoljskih zmogljivosti in pripadajoče infrastrukture. V okviru programa ESA spodbuja tehnološke inovacije v industriji in znanstvenih skupnostih ter vzdržuje izstrelitvene storitve in operacije vesoljskih plovil. Vključuje namreč študije prihodnjih projektov, tehnološke raziskave, skupne tehnične naložbe, informacijske sisteme in programe usposabljanja.

V pripravi Slovenska vesoljska strategija

Slovenija s ciljem postati polnopravna članica ESE že pripravlja nacionalno vesoljsko strategijo, ki je eden od  ključnih pogojev za polnopravno članstvo. Strategija bo predvidoma sprejeta do konca leta 2023. Poleg tega Slovenija krepi sodelovanje z ESO ter državami članicami ESE. O podelitvi tega statusa Sloveniji namreč na pisno prošnjo Slovenije odloči Svet ESE s posebno odločitvijo v skladu s konvencijo.

Slovenska vesoljska strategija bo vključevala usmeritve in podporo nadaljnji krepitvi vesoljskega sektorja v Sloveniji za obdobje do 2030.

Vizija strategije se glasi: »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost.«

Poslanstvo strategije pa je: »Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj.« Ambicije iz vizije so opredeljene v petih strateških stebrih, od katerih so trije namenjeni razvoju programskih prednostnih področij, dva pa vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja:

• spodbujanje in razvoj vesoljskih tehnologij ter raziskav in razvoja (tržno uspešni izdelki za uporabo v vesolju in na Zemlji, prenos tehnologij v ostale sektorje),
• mednarodno sodelovanje (raziskave in tehnologije),
• vesoljske aplikacije (pridobivanje in uporaba podatkov iz vesolja za različne namene na Zemlji,
• spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM),
• širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije (nadgradnja ukrepov za podporo podjetništvu ter spin-off podjetij univerz in raziskovalnih institucij).