Vlada dopolnila Načrt razvojnih programov 2023–2026

Vlada je v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023–2026 (NRP 2023–2026) pri proračunskem uporabniku Slovenska vojska uvrstila tri nove projekte, pri enem je spremenila vrednost, enega pa je zaključila.

Na osnovi dopolnitev in sprememb NRP 2023–2026 je ustvarjena podlaga za investicije Slovenske vojske, kot jih predvideva Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Gre za nakup še enega taktičnega transportnega letala, sistema protizračne obrambe, šestih večnamenskih transportnih helikopterjev in 106 bojnih kolesnih vozil za sočasno izgradnjo srednje bataljonske skupine in izvidniškega bataljona. Vlada s tem nadaljuje razvoj in modernizacijo Slovenske vojske v luči sodobnih varnostnih izzivov.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada s preoblikovanjem Vzajemne ureja pravice več kot 700.000 zavarovancev in ustanovitelja - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Vlada je potrdila predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo. Cilj predloga zakona je urediti in obvarovati tako premoženjski položaj ustanovitelja kot tudi vseh zavarovancev oziroma članov.

Cilj predloga zakona je dokončna ureditev premoženjskih razmerij med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi zavarovanci oziroma člani, tudi tistimi, ki imajo ta status na podlagi pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo. Družba bo torej tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju lahko še naprej izvajala svojo dejavnost.

Vir: Ministrstvo za finance

Informacija o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge

Vlada se je seznanila z Informacijo o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge (APK). APK je na območju Evropske unije prisotna od leta 2014. Trenutno je prisotna v 13 državah članicah ter v sosednjih tretjih državah.

Konec junija letos sta APK prvič prijavili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. V Sloveniji primer afriške prašičje kuge še ni bil potrjen. Hrvaška je prijavila že 112 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri izbruhe pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.

Glede na širjenje APK v sosednjih državah (Italiji, Hrvaški in Madžarski) in približevanju APK Sloveniji je za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu nujno potrebno zagotoviti:

• nadgradnjo obstoječega informacijskega sistema in aplikacij v zvezi z upravljanjem izbruhov,
• vzpostavitev aplikacije za spremljanje skupin za aktivno iskanje,
• posodobiti in dopolniti potrebno opremo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI)
• kadrovsko okrepitev NVI in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje APK je prednostna naloga EU, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje in zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU. V ta namen je Slovenija konec leta 2020 sprejela Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK), ki določa pristojnosti in odgovornosti različnih služb in deležnikov pri ukrepanju v zvezi z APK pri divjih prašičih. Glavni poudarek je na preprečevanju vnosa bolezni v državo oziroma rejo prašičev ter preprečevanje nadaljnjega širjenja.

Če se zaradi zagotavljanja virov izkaže potreba, bo predlagana tudi sprememba Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada imenovala posebno misijo Republike Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (VS OZN)

Vlada je danes imenovala posebno misijo za članstvo Slovenije v VS OZN za obdobje članstva in statusa opazovalke med 1. oktobrom 2023 in 31. decembrom 2025.

S tem se Slovenija odziva na prošnjo generalnega sekretarja OZN z dne 16. junija 2023, da imenuje svojega predstavnika v VS OZN ter sporoči imena namestnikov in imena nadomestnih predstavnikov. Članstvo v VS namreč zahteva dodaten angažma in opravljanje nalog, ki presegajo običajno delovanje stalnih predstavništev držav članic pri OZN.

Za vodjo posebne misije je imenovan Samuel Žbogar, trenutni državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, sicer pa profesionalni diplomat z več kot 30 leti izkušenj. Žbogar je nekdanji zunanji minister, posebni predstavnik EU na Kosovu, vodja delegacije EU v Severni Makedoniji ter nekdanji namestnik stalnega predstavnika pri OZN v času prvega članstva Slovenije v VS OZN. Bil je tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu. Veleposlanik Boštjan Malovrh ostaja stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN in bo vodil Misijo Republike Slovenije pri OZN v New Yorku.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve