Ministri so razpravljali o dostopu do podatkov za boj proti kriminalu v digitalni dobi, boju proti organiziranemu kriminalu s poudarkom na nedovoljeni trgovini z drogami ter sodelovanju z Latinsko Ameriko, situaciji v Ukrajini v povezavi z notranjo varnostjo in migracijah. 

Ministri so se strinjali, da organiziran kriminal predstavlja veliko grožnjo tako na evropski kot globalni ravni, zato je nujen usklajen in ciljno usmerjen odziv. Soglasno so podprli sodelovanje na področju boja proti trgovini z drogami z Latinsko Ameriko, vendar izpostavili, da je treba še naprej intenzivno sodelovati tudi z regijo Zahodnega Balkana, Severne Afrike, pa tudi Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom, saj je to globalni izziv, ki ga moramo na tak način tudi obravnavati. Tudi minister Poklukar je ob tem izpostavil, da Slovenija podpira napore španskega predsedstva za krepitev in operacionalizacijo partnerskega sodelovanja z Odborom za notranjo varnost Latinske Amerike. »V boju proti organiziranemu kriminalu moramo krepiti sodelovanje z regijami, ki pomembno vplivajo na trgovino s prepovedanimi drogami ali pa so celo države izvora,« je dejal minister, ki je kot prioritetno tranzitno regijo, ki vpliva na razmere v Sloveniji, izpostavil regijo Zahodnega Balkana. Ministri so se strinjali, da je za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu nujna pravočasna izmenjava operativnih informacij, čemur mora slediti njihova analiza in boljše povezovanje, zato od Evropskega policijskega urada (Europol) pričakujejo čimprejšnjo analizo potreb v okviru ocene ogroženosti EU zaradi hude in organizirane kriminalitete (angleško Serious and Organised Crime Threat Assesment – SOCTA), ki bo lahko začrtala bolj učinkovite cilje. Ključno sporočilo ministrov je bilo, da rabimo učinkovita orodja, tako tehnološka kot zakonodajna. Pomembno je, da spoštujemo zakonodajo in človekove pravice, saj nas to postavlja nad kriminalne združbe. Ministri so si bili enotni, da je treba za učinkovito preiskovanje teh kaznivih dejanj slediti načelu toka denarja ter v to vložiti vsa razpoložljiva sredstva in znanja, delovati pa moramo skupaj in na podlagi enotnih metodologij. 

Razvoj digitalnih tehnologij in storitev se namreč odraža tudi na spremembi delovanja kriminala, ki digitalne storitve vse bolj zlorablja za izvajanje kaznivih dejanj. Zato je špansko predsedstvo kot točko dnevnega reda vključilo tudi razpravo o sprejemu evropske zakonodaje, ki bi uvedla nov sistem hrambe metapodatkov o elektronskih komunikacijah. S tem bi pristojnim organom lahko zagotovili dostop do uporabnih podatkov ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in postavitvi ustreznih varovalk. Ministri so se strinjali, da je vprašanje dostopa do podatkov za namene kazenskega pregona pomembno, saj je to največji izziv za učinkovit kazenski pregon. Metapodatki so namreč pomemben vir informacij, še posebej za preiskovanje kibernetske kriminalitete in primerov spolne zlorabe otrok. Ministri so podprli tudi prizadevanja za tesnejše sodelovanje z industrijo, predvsem s ponudniki netradicionalnih komunikacij.

Na zasedanju je špansko predsedstvo predstavilo tudi ukrepe, s katerimi EU nudi pomoč Ukrajini zoper rusko agresijo. V tem okviru so ministri razpravljali o vplivu vojne na notranjo varnost EU. Predsedstvo je že sprožilo aktivnosti za nadaljnjo podaljšanje Uredbe o začasni zaščiti razseljenih oseb, Evropska komisija pa pripravlja nov zakonodajni predlog, ki bo tako podaljšanje omogočil do leta 2027. Slovenija zaenkrat še ne zaznava neposrednega vpliva vojne na stanje kriminalitete pri nas, vseskozi pa budno spremljamo razmere s ciljem pravočasnega odziva na morebitne spremembe. Komisarka je namreč izpostavila, da je vprašanje, kdaj in kako se bo nedovoljena trgovina z orožjem iz Ukrajine okrepila, ne pa, ali se bo.

Popoldanski del razprave je bil namenjen migracijam, predvsem zunanji dimenziji migracij. »Verjamemo, da zunanja dimenzija migracij, torej sodelovanje s tretjimi državami lahko pripomore pri preprečevanju izrednih kriznih razmer z oblikovanjem celovitega partnerskega sodelovanja,« je dejal minister Poklukar in nadaljeval: »Pristop, ki smo ga uporabili pri sodelovanju s Tunizijo, gre v pravo smer, saj bi morali biti dogovori s tretjimi državami bolj celostni in zajemati širše vidike kot izključno področje migracij. Zato pričakujemo od Evropske komisije, da bo s takim delom nadaljevala tudi z drugimi državami, kot sta na primer Maroko in Egipt.« Minister je izpostavil, da je treba intenzivirati delo na področju preprečevanja tihotapstva, Zahodni Balkan pa bi moral čim bolj poenotiti vizumsko politiko s politiko EU. Ministri so se strinjali, da je ključna pri uravnavanju migracij prevencija in da s tem lahko marsikatero krizo preprečimo, seveda pa rabimo dolgoročno vizijo, kako z državami izvora sodelovati. V nadaljevanju so se ministri dotaknili tudi krizne uredbe, ki je pomemben del Pakta o migracijah in azilu. Ta naslavlja ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo v primeru kriznih razmer, vključno z instrumentalizacijo migrantov, in v primeru višje sile. »Zato je toliko bolj pomembno, da imamo jasno definicijo teh dveh pojmov,« je poudaril minister Poklukar. Ministri so se tako strinjali, da je treba do začetka pogajanj z Evropskim parlamentom odpraviti čim več nejasnosti in pomislekov, ki obstajajo med državami članicami glede delovanja uredbe v praksi, kljub temu pa so izrazili večinsko podporo pogajanjem. Špansko predsedstvo se je zavezalo, da bo intenzivno delalo na paktu in izrazilo željo, da do konca leta zaključijo pogajanja z Evropskim parlamentom.