Skoči do osrednje vsebine

Odločitve s 60. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je na 60. seji obravnavala in sprejela pet točk s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada sprejela uredbo za izvajanje aktivnosti in tehnične pomoči  programa za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju aktivnosti in tehnične pomoči programa za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) za obdobje 2021–2027, ki se izvajajo v skladu s predpisi o javnem naročanju.

Gre za drugega od treh predpisov, predvidenih za izvajanje ESPRA 2021-2027, sprejeta uredba pa omogoča izvajanje številnih aktivnosti, za katere sredstva zagotavljata Evropska unija in Republika Slovenija.

Aktivnosti se izvajajo v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namenjene pa so predvsem zbiranju podatkov, nadzoru in izvrševanju v okviru skupne ribiške politike ter izvajanju izbranih ukrepov iz načrta upravljanja z morskim okoljem, programa upravljanja z območji Natura 2000 ter načrta upravljanja voda. Ključnega pomena so ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje upravljanja z zavarovanimi območji na morju, izboljšanje prehodnosti izbranih celinskih vodotokov ter podpora mreženju, znanju in prenosu dobrih praks v akvakulturi.

Aktivnosti so izbrane na podlagi izbranih strategij iz zelenega dogovora, predvsem strategije od vil do vilic, strategije za biotsko raznovrstnost 2030 ter smernic Evropske komisije za akvakulturo.

Poleg okoljske politike program ESPRA del sredstev namenja tudi pomorski politiki in krepitvi upravne zmogljivosti organov, ki sodelujejo pri izvajanju ESPRA.

Novela Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih

Vlada je sprejela novelo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih.

Z uredbo se predlaga poraba ur za upravljanje posameznega hidromelioracijskega sistema, kar do sedaj ni bilo urejeno. Poraba ur je predvidena glede na velikost sistema. Nadalje se opredeljuje vmesno in končno poročilo glede opravljanja državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih. Vmesno poročilo bo namenjeno oceni do tedaj opravljenega dela in ali je izvajanje uspešno ter sledi zastavljenim ciljem ali pa bodo potrebne kakšne korekcije. Končno poročilo pa bo podalo zaključno oceno realizacije za celotno obdobje opravljanja državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih in usmeritve za nadaljnjo delo.

V programu dela državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih, so bili na novo definirani strateški cilj, saj predhodni niso bili skladni z novimi usmeritvami SMART (merljivi, časovno opredeljeni, s kazalci).

Dopolnitev Uredbe o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020.

Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 za podporo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Sloveniji je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 22. julija 2015. Vojna agresija Rusije proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 ima vpliv na gospodarske subjekte v sektorju ribištva in akvakulture v Uniji. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo lahko podpre finančno nadomestilo za gospodarske subjekte v sektorju ribištva in akvakulture za izpad prihodkov ter dodatne stroške, ki nastanejo zaradi motenj na trgu, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini in njihovih učinkov na dobavno verigo ribiških proizvodov in proizvodov akvakulture. Skladno s tem se uvaja ukrep za nadomestila v ribištvu in akvakulturi zaradi vojne v Ukrajini. Finančna sredstva za izvajanje omenjenega ukrepa se zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz ukrepa ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja iz ukrepa zbiranja podatkov in iz ukrepa nadzor in izvrševanje znotraj OP ESPR 2014-2020, s tem se skupna višina že dodeljenih sredstev OP ESPR 2014-2020 ne spreminja.

Vlada dopolnila Sklep o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo  Žalec v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Vlada je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, p. o., v javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Spremembe Sklepa se nanašajo na 12. člen ter na nova 12.a in 12.b člena, ki določata postopek izbire in imenovanja predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda. Ustanovitelj ima v svetu zavoda v skladu s sprejetim sklepom štiri člane: dva člana, ki ju izbere minister, pristojen za kmetijstvo, enega člana, ki ga izbere minister, pristojen za okolje, ter enega člana, ki ga izbere minister, pristojen za znanost.

Informacija o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge

Vlada se je seznanila z Informacijo o situaciji in izvajanju ukrepov za preprečevanje in omejitev širjenja afriške prašičje kuge (APK). APK je na območju Evropske unije prisotna od leta 2014. Trenutno je prisotna v 13 državah članicah ter v sosednjih tretjih državah. Konec junija letos sta APK prvič prijavili tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. V Sloveniji primer afriške prašičje kuge še ni bil potrjen. Hrvaška je prijavila že 112 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri izbruhe pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.

Glede na širjenje APK v sosednjih državah (Italiji, Hrvaški in Madžarski) in približevanju APK Sloveniji je za hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitnem pojavu nujno treba zagotoviti:

  • nadgradnjo obstoječega informacijskega sistema in aplikacij v zvezi z upravljanjem izbruhov,
  • vzpostavitev aplikacije za spremljanje skupin za aktivno iskanje,
  • posodobiti in dopolniti potrebno opremo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) in
  • kadrovsko okrepitev NVI in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje APK je prednostna naloga EU, saj bolezen ne predstavlja resne nevarnosti le za prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev in okolje in zahteva multidisciplinarni pristop in tesno sodelovanje med različnimi službami in deležniki v državah članicah in na ravni EU. V ta namen je Slovenija konec leta 2020 sprejela Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK), ki določa pristojnosti in odgovornosti različnih služb in deležnikov pri ukrepanju v zvezi z APK pri divjih prašičih. Glavni poudarek je na preprečevanju vnosa bolezni v državo oziroma rejo prašičev ter preprečevanje nadaljnjega širjenja.

Če se zaradi zagotavljanja virov izkaže potreba, bo predlagana tudi sprememba Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.