Zavračamo trditve, da je bil pri pogajanjih glede novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) kršen socialni dialog

Z njim smo začeli decembra lani, potem ko smo tri mesece čakali, da so delodajalci v pogajalsko skupino vključili svoje predstavnike. Na desetih srečanjih pogajalske skupine smo spodbujali socialni dialog in se odzivali na predloge delodajalcev, zaradi česar smo nekatere predloge tudi izpustili iz kompromisnih različic in zadnjega predloga novele ZDR-1. Upoštevali smo želje delodajalske strani in iz izhodiščnega predloga izključili ukrepe, ki bi lahko predstavljali administrativne ter finančne posledice delodajalski strani: črtali smo obvezno božičnico, dodatek na sobotno delo, pri prenosu direktive o oskrbovalskem dopustu pa smo predlagali obliko neplačanega dopusta. V skladu s predvideno časovnico smo socialnim partnerjem pravočasno predstavili časovnico z roki sprejemanja novele. Tako so bili seznanjeni tudi s tem, da se nam iztekajo roki glede implementacije direktiv EU. Skladno s časovnico smo zato morali predlog vložiti v javno obravnavo. Vladna stran je tako pred kot tudi po posredovanju gradiva v javno obravnavo pozivala preostala socialna partnerja k nadaljevanju obravnave vsebine novele ZDR-1, a do ponovnega srečanja pogajalske skupine žal ni prišlo.

Dolgotrajna oskrba mora poskrbeti za vse, tudi najranljivejše

Na področju dolgotrajne oskrbe so ministrstvo za solidarno prihodnost priganjali roki. Zakon o dolgotrajni oskrbi mora namreč veljati s prihodnjim letom. V času oblikovanja zakonskega predloga je ministrstvo vodilo široko javno razpravo z več deset različnimi deležniki na številnih sestankih. Razhajanja z delodajalsko stranjo so predvsem vsebinske narave. Bolj kot postopek sprejemanja je namreč za delodajalsko stran nesprejemljiv solidarni prispevek, ki bo zagotavljal varno starost za vse, tudi najranljivejše, prebivalce. Osnovni namen zakona je namreč ta, da bodo pomoč v obliki dolgotrajne oskrbe dobili vsi in ne samo tisti, ki si jo lahko privoščijo. Prvič v zgodovini smo z zakonom dobili urejen sistem, ki je izvedljiv in s katerim zagotavljamo redna letna javna sredstva iz državnega proračuna. Zakon vzpostavlja tudi novo solidarnostno blagajno.

Spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje šele v začetni fazi

Izhodišča za spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje smo skladno z zavezo in dogovorom ta mesec najprej predstavili socialnim partnerjem. Z večino predlaganih izhodišč so se strinjali tako delodajalci kot sindikati. Ob tem poudarjamo, da gre za izhodišča, glede katerih bo dovolj časa za uskladitev dokončnih rešitev tako s socialnimi partnerji kot ostalimi deležniki.

Minister poziva k vrnitvi za pogajalsko mizo

»Socialni dialog ne sme biti sredstvo za blokado predlogov, pač pa mora biti proces, skozi katerega se poskušamo zbližati, kolikor se da. Glede zakona o delovnih razmerjih smo se pogajali deset mesecev, medresorska usklajevanja tečejo še zdaj, in tega na noben način ne vidim kot legitimen razlog za izstopanje. Izstop vidim kot taktično potezo,« je glede današnjega začasnega izstopa delodajalcev iz socialnega dialoga dejal Luka Mesec. »Razumeti moramo, da smo v socialnem dialogu tri strani: delojemalci, vlada in delodajalci. Normalno je, da imamo zelo različne poglede na določena vprašanja, različne interese in da moramo bit sposobni najti skupni jezik. Tudi sam dostikrat nisem zadovoljen s pogajanji. Toda odgovornost pomeni, da si zmožen sprejeti kompromise in z njimi živeti. Zato vabim delodajalsko stran, da se pogovori nadaljujejo jeseni za pogajalsko mizo, ko bomo imeli pred sabo velike družbene izzive, kot je prenova pokojninskega sistema,« še dodaja minister.