Skoči do osrednje vsebine

Evropska komisija razvitost digitalne javne uprave v Sloveniji ocenjuje kot dobro

Evropska komisija v okviru programa Interoperabilna Evropa letno objavi poročila razvitosti digitalne javne uprave za 31 evropskih držav (EU-27, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Ukrajina ter krovno poročilo Evropske komisije) na področju digitalizacije in interoperabilnosti. Razvitost digitalne javne uprave za Slovenijo za leto 2023 Evropska komisija ocenjuje kot dobro.

Za leto 2023 je Evropska komisija objavila izbor informacij o treh ključnih temah: interoperabilnost in interoperabilne javne storitve, inovativna uporaba tehnologij v javnem sektorju in izmenjava podatkov.  

Poročila temeljijo na evropskem okviru interoperabilnosti (angleško European Interoperability Framework EIF) z nizom 47 priporočil, ki jih je oblikovala kot smernice, kako vzpostaviti interoperabilne digitalne javne storitve.  

Poročilo o Sloveniji (v angleščini) za leto 2023 izpostavlja sledeče dosežke: 

  • Strategijo Digitalna Slovenija 2030 kot krovno strategijo na področju digitalne preobrazbe države in njej podrejeno Strategijo digitalnih javnih storitev 2030, 
  • SI-PASS kot osrednjo storitev zaupanja v skladu z Uredbo o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah (angleško electronic identification and trust services – eIDAS, ki je integrirana v glavne sisteme javne uprave, 
  • Nacionalni program za umetno inteligenco (NpUI) v podporo razvoju področju umetne inteligence v realne, zanesljive in etične rešitve umetne inteligence za uporabo v poslovnem in javnem sektorju, 
  • Semantični analizator besedil - prototip, razvit v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, ki z uporabo umetne inteligence olajšuje obdelavo daljših besedil na podlagi njihove vsebine in pomena za izboljšanje hitrosti branja dokumentov, 
  • Podatkovni prostor za pametna in trajnostna mesta in skupnosti (angleško Data Space for Smart and Sustainable Cities and Communities – DS4SSCC) kot ukrep projekta Digitalna Evropa za vzpostavitev podatkovnega prostora za pametne skupnosti kot dejavnika zelenega dogovora Evropske unije in ciljev trajnostnega razvoja s strani informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) inovacijske mreže, Združenja IKT Slovenije in vozlišča Gaia-x Slovenija, 
  • Podatkovni prostor za znanja in spretnosti (angleško The Data Space for Skills – DS4Skills) kot projekt programa za Digitalno Evropo za pripravo podlage razvoju odprtega in zaupanja vrednega evropskega podatkovnega prostora za znanja in spretnosti. 

Razvitost digitalne javne uprave za Slovenijo za leto 2023 je Evropska komisija na podlagi štirih različnih sklopov ocenila kot dobro.  

V prvem sklopu se ocenjuje dvanajst načel interoperabilnosti, kjer rezultati kažejo, da Slovenija dosega evropsko povprečje za vsako načelo, razen za načelo 1 (Subsidiarnost in proporcionalnost), 3 (Preglednost) in 7 (vključenost in dostopnost). Evropska komisija predlaga tri ključne izboljšave: notranja prepoznavnost, zagotavljanje zunanjih vmesnikov za evropske javne storitve, ter zagotavljanje dostopnosti javnih storitev vsem državljanom, vključno z invalidi, starejšimi in drugimi prikrajšanimi skupinami. 

V drugem sklopu, ki predstavlja rezultate izvajanja interoperabilnih ravni, ti kažejo splošno dobro uspešnost, saj Slovenija dosega najvišjo oceno, skladno z EU povprečjem za vse interoperabilne ravni.  

Zaključki za konceptualni model, ki predstavlja tretji sklop, kažejo dobre rezultate na področju izvajanja večine priporočil, saj Slovenija dosega na vseh področjih maksimalni rezultat 4. Za zunanje vire informacij in storitve, varnost in zasebnost ter kataloge je Slovenija nekoliko nad EU povprečjem.  

V zadnjem sklopu se ocenjuje čezmejna interoperabilnost. Rezultati tega sklopa kažejo splošno dobro uspešnost države.  

Grafični prikaz rezultatov, ki jih je Slovenija dosegla v štirih sklopih meritev razvitosti digitalne javne uprave.

Razvitost digitalne javne uprave za Slovenijo za leto 2023. | Avtor: Evropska komisija