Na zasedanju so ministri za zdravje in vodje delegacij razpravljali o digitalizaciji zdravstva in utrjevanju poti v evropsko zdravstveno unijo, krepitvi in izboljšanju duševnega zdravja državljanov Evropske unije (EU) ter ukrepih za vzpostavitev strateške avtonomije EU na področju zdravil in medicinskih pripomočkov.

Špansko predsedstvo Svetu EU je za razpravo o digitalnem zdravju predstavilo vprašanja, ki se nanašajo na dostop državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov ter na obvezni sistem certificiranja za zagotavljanje skladnosti s standardi interoperabilnosti in kibernetske varnosti v zdravstvu s strani izvajalcev zdravstvenih storitev. Prav tako je razprava tekla o virih zdravstvenih podatkov za raziskave in razvoj ter obveznosti glede preglednosti sekundarne uporabe podatkov in rezultatov. Španija med svoje ključne dosežke digitalizacije zdravstva šteje implementacijo standardiziranih elektronskih zdravstvenih zapisov širom zdravstvenih ustanov, ki med drugim omogočajo boljšo koordinacijo in dostop do pacientovih informacij. Trenutno izvajajo nacionalno Strategijo za digitalno zdravstvo za nacionalno zdravstveno zavarovanje (2021–2027).

Državna sekretarka Azra Herceg je v razpravi povedala, da pacienti v Sloveniji lahko varno dostopajo do svojih podatkov e-zdravja prek spletnega portala in mobilne aplikacije "zVEM" s pomočjo elektronske identifikacije. V prihodnosti Slovenija načrtuje nadaljnjo razširitev nacionalnega sistema e-zdravja, in sicer z vključitvijo lokalne infrastrukture informacijsko-komunikacijske tehnologije in aplikacije izvajalcev zdravstvenih storitev. Glede sekundarne uporabe podatkov je poudarila, da uporabniki lahko podatke pridobijo na javno dostopnem portalu in v publikacijah, v zvezi z dostopnostjo mikro podatkov, pa da je vzpostavljen poseben protokol. Dodala je še, da je Slovenija ena izmed najbolj ambicioznih držav članic pri pogajanjih o Predlogu uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru. Države članice, vključno s Slovenijo, so poudarile, da je potrebno najti kompromis še v okviru tega mandata Evropskega parlamenta, saj ta uredba predstavlja ključni steber močne evropske zdravstvene unije.

Ena od pomembnih prioritet španskega predsedstva, o kateri je potekala razprava na neformalnem srečanju, je področje duševnega zdravja. Ključna vprašanja na tem področju se nanašajo na vključevanje duševnega zdravja v vse politike,  kako izboljšati dostop ljudi s težavami v duševnem zdravju do zdravstvene oskrbe ter kako izboljšati duševno zdravje med ranljivimi skupinami v EU. Komisarka za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides je izpostavila sporočilo Evropske komisije, ki zajema nov, celovit pristop k duševnemu zdravju kot nov steber evropske zdravstvene unije.

Državna sekretarka Azra Herceg je poudarila, da Slovenija pozdravlja aktivnosti za celovit pristop k duševnemu zdravju ter izpostavila, da morajo dejavnosti in politike na vseh ravneh dajati prednost ranljivim skupinam. Pri načrtovanju teh politik je treba upoštevati tudi trenutne socialno-ekonomske razmere in njihov vpliv na duševno zdravje. Za posameznike, ki se že soočajo s težavami v duševnem zdravju, je bistveno zagotavljanje cenovno dostopnega in varnega zdravljenja. Da bi dosegli celovito in boljše izvajanje ukrepov, moramo še naprej zagotavljati ustrezen proračun tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Državna sekretarka je še opozorila na vlogo promocije duševnega zdravja pri zmanjševanju stigme, saj se s pomočjo ozaveščanja ljudi izboljšuje njihova kakovost življenja, spodbuja nediskriminatorna delovna okolja in izboljšuje delovne pogoje.

Kot zadnja tema, o kateri so ministri in vodje delegacij na zasedanju razpravljali, je bila strateška avtonomija zdravil in medicinskih pripomočkov. Pandemija covida-19 je namreč pokazala, kako ranljiva in odvisna je Evropa na področju zdravil, še zlasti od Kitajske in Indije. Razprava se je dotaknila strateške avtonomije EU na področju zdravil in medicinskih pripomočkov z vprašanji o ukrepih držav članic za spodbujanje avtonomije, zmanjšanja odvisnosti v zdravstvu in zagotavljanja spodbud za povečanje proizvodnje zdravil in surovin v EU.

Tudi Slovenija, kot ena manjših držav članic, ima dolgoletne izkušnje z zagotavljanjem stalne razpoložljivosti in dostopnosti zdravil, zlasti tistih, ki so bolj pomembna, zato je državna sekretarka Herceg izpostavila, da smo v okviru veljavne zakonodaje že izvedli številne ukrepe za izboljšanje in pospešitev odzivanja na morebitno pomanjkanje. Ti ukrepi med drugim vključujejo bolj proaktivno in pogostejše komuniciranje z imetniki dovoljenj za promet ter združenji farmacevtov in zdravnikov. Prav tako pregledujemo trenutne nacionalne politike, povezane z obvladovanjem pomanjkanja zdravil, vključno s strateškim upravljanjem zalog. V okviru prizadevanj za doseganje strateške neodvisnosti, je spomnila na Sklepe Sveta o krepitvi Evropske zdravstvene unije, ki so bili sprejeti v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.